Mestna občina Ljubljana namerava v kratkem izprazniti avtonomen kulturni in socialni center Rog in na njegovih ruševinah postaviti Center kreativnih industrij. Čiščenje zemljišča, ekološka sanacija in odstranitev posebne vrste toksinov, začasnih uporabnikov in uporabnic Roga, se bo po napovedi občinarjev začelo že letos. Ground Zero v obliki uničenja avtonomnega umetniškega, kulturnega in socialnega centra je pogoj, da se privatni kapital vključi v javno-zasebno partnerstvo.
Posamezniki in kolektivi, ki smo pred štirimi leti revitalizirali prej več kot desetletje propadajoč kompleks, pripravljamo serijo dogodkov, z namenom odpreti razpravo o tem, kako si soustvarjalci in prebivalci mesta Ljubljana zamišljamo nove institucije svobodne kreativnosti in svobodne produkcije znanja. Na tej osnovi bomo sprejeli oceno o projektu Centra kreativnih industrij s stališča skupnega dobrega in našega boja proti proletarizaciji proizvajalcev in elitizaciji potrošnje v družbi znanja in kreativnosti.
ČE JE MESTO LEPO, ŠE NE POMENI, DA SE IMAJO V NJEMU VSI FAJN Mestna občina Ljubljana je v teh dneh vprašanje prenove bivše tovarne Rog ponovno potisnila v ospredje. Razlog za to je, da se je po več neuspešnih razpisih za javno-zasebno partnerstvo, ki niso pritegnili nobenega investitorja, odločila prenovo izpeljati sama. Gradnje Centra sodobne umetnosti Rog (...)
V SC Rog smo spisali predstavitveni bilten. Zajema refleksijo našega delovanja v zadnjih štirih letih, definira nova izhodišča in je zato prelomen trenutek v samokonstituciji. Razglaša razveljavitev koncepta začasne rabe, na katerem je bila utemeljena uporaba dolgo časa zapuščenega kompleksa bivše tovarne Rog. Proti konceptom kreativnih industrij, kreativnega mesta in družbe znanja postavlja koncept novih institucij osvobodilne kreativnosti in znanja. "Sedaj se borimo za reapropriacijo kot samodoločne prakse in institucije - za nove institucije skupnega. In do tega imamo pravico! Ta pravica izhaja iz projekta vračanja moči vsem. Je torej mnogo večja, kot je bila pravica peščice, ki nam je skozi množično razlastitev, privatizacijo in lastninsko konsolidacijo vzela skoraj vso moč."
Avtorji in avtorice prispevkov na inovativne načine povezujejo produkcijo avtonomnih in samoupravnih prostorov z militantnim (aktivističnim) raziskovanjem, razmišljajo o razmerjih med družbenimi gibanji in institucijami vladnosti, se ukvarjajo s političnimi reprezentacijami umetnostnih praks, vključno z umetnostjo v širšem post-jugoslovanskem kontekstu. V tem (...)
Vabljeni na predstavitev 238. številke Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Horizont bojev: na lateralah, mejah in marginah in pogovor z avtoricami in avtorji, ki bo v sredo, 3. februarja ob 19ih v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72. Sam strateški pomen migracij tako za kapitalistični projekt vzpostavitve stabilnega globalnega gospostva kot za projekt (...)
Gilles Deleuze, ko reflektira Foucaultov koncept dispozitiva (materialnih, družbenih, afektivnih in kognitivnih mehanizmov ali aparatov produkcije subjektivitete), trdi: »Pripadamo dispozitivom in delujemo znotraj njih«. Vendar, če želimo delovati znotraj njih, se mora etični horizont preusmeriti iz identitete v postajanje. Hardt in Negri, Commonwealth Pred (...)