(celoten bilten SC Rog)

Kako je SC Rog nastal?

Socialni center Rog se je vzpostavil v prostorih opuščene tovarne Rog, ki je v lasti MOL in je zaradi špekulativnih razlogov brezciljno samevala in propadala več kot desetletje. Potreba po samoupravnih prostorih in institucijah, v katerih je možno kontinuirano razvijati in preizkušati samonikle oblike življenja, temelječe na principih solidarnosti, opolnomočenja ter vključujočnosti, je vztrajno tlela že pred svojo inkarnacijo v prostorih opuščene tovarne. V genskem zapisu SC Rog se tako skrivajo izkušnje, pridobljene v mnogoterih preteklih iniciativah in družbenih bojih: v boju za pravice beguncev oziroma oseb z začasnim zatočiščem iz BiH (gibanje I Kapak! iz leta 2001), v boju izbrisanih prebivalcev in prebivalk RS (od leta 2002 do danes), v protivojnih iniciativah (proti invaziji na Irak 2003), v bojih za drugačno globalizacijo prvega cikla alterglobalizacijskega gibanja, v iniciativah za samoorganizacijo prekernih in migrantskih delavcev (Euro Mayday 2004, 2005, 2006), v bojih za nove avtonomne prostore in v mnogih drugih. V omenjenih bojih in iniciativah nastale senzibilnosti, želje, potrebe, kolektivi in mreže so se marca 2006 izrazile v odprtju bivše tovarne Rog ter svoje vizije delovanja in organizacije sveta prelile v prostor, ki so ga namenile neodvisni in nekomercialni socialni, kulturni, umetniški in politični produkciji. Oživitev tovarne Rog je opuščeno in devastirano območje v središču Ljubljane prelevila v nov tip institucije in ga hkrati zaradi načina funkcioniranja, ki se je vzpostavil na trajektorijah skupnega, odprtega in nehierarhičnega, odprla vsem prebivalcem in obiskovalcem mesta. SC Rog se je znotraj te nove institucije vzpostavil kot organizirana kolektivna realnost, ki dela na konceptu širše družbeno angažiranega avtonomnega prostora in novih praks, proteze drugačnega mesta, družbe in sveta.

Opredelitev delovanja SC Rog

Socialni center Rog je odprt, samonikel, avtonomen, samoupraven, produkcijski, politični prostor.

Socialni center je vključujoč in nediskriminatoren. Ob tem lahko kdo poreče: "Pa saj sta vključujočnost in nediskriminatornost deklarativen cilj vseh politik, pa naj gre za mestne, državne, evropske politike, za nacionalno ustavo, dokumente Združenih narodov ali Evropsko pogodbo o ustavi. Kaj se potemtakem sploh greste v Rogu? Za zavzemanje proti oblikam diskriminacije in izključevanja pa res ne rabite prostorov, kot je SC Rog! Hodite na volitve, prijavljajte se na razpise, podpisujete peticije! Na ta način boste najbolj prispevali k uresničitvi nespornega ideala vključujočnosti in nediskriminatornosti."

Na to lahko odgovorimo: "Mislite, da bi štiri leta vztrajali v nemogočih pogojih - z elektriko na agregat, ob rednih poskusih županstva, da nas deložira, v ozračju skrajne negotovosti, ko ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan, ko ob snovanju vsakega novega projekta in iniciative kljuva strah, da ga bomo izvedli na cesti ali v stanju obleganja - če bi šlo za našo kaprico? Vse iniciative in kampanje, ki smo jih organizirali ali soorganizirali v SC Rog, so vedno znova pokazale, da sta diskriminacija in izključevanje vse kaj drugega kot odklon od brezhibnega sistema in s tem popravljiva napaka v delovanju k idealu nediskriminacije in vključujočnosti usmerjenih pravne in socialne države. Pokazale so, da se našega delovanja ne da zreducirati na to, da zgolj opozarjamo na nepopolnosti v sicer k idealu vključujočnosti, enakosti in svobode usmerjenemu delovanju oblasti. Vedno znova smo ugotovili, da sta diskriminacija in izključevanje institucionalna. Tega dejstva pa ne moremo spremeniti tako, da ostanemo znotraj samonanašajoče se logike obstoječih družbenih institucij, torej obstoječih institucij oblasti. Če želimo razviti resnično kritiko diskriminacije in izključevanja ter resnične alternative moramo tvoriti nove institucije, ki so obstoječim zunanje, vendar pa v obstoječe dejavno posegajo. Le na ta način lahko definiramo nove pravice in nove prakse vključevanja, svobode in enakosti, ki bodo bodisi reformirale obstoječe družbene in politične institucije bodisi tvorile nove."

Gradimo in hočemo nič več in nič manj od novih institucij delavskega in družbenega gibanja. SC Rog je praksa in prostor, ki se razume kot tovrstna institucija, kot institucija, ki je bistvena za proizvodnjo družbenih in političnih inovacij. Institucije gibanja so ključne za boj proti diskriminaciji in izključevanju zato, ker gradijo nove, odprte, egalitarne in svobodne skupnosti. Gradijo jih tako, da transcendirajo in subvertirajo meje, ki vzpostavljajo in reproducirajo delitve, segregacijo, apartheid, kastno družbo, brezperspektivnost, mikro fašizme, obstoječa razmerja oblasti. Kot takšne, kot prostor, ki mora biti fizičen in teritorialno konkretiziran, lahko artikulirajo, organizirajo in udejanjajo želje, potrebe in pravice samega človeštva in sveta. SC Rog kot zemeljsko mesto globaliziranega človeštva deluje v kontekstu mesta Ljubljana, ki je polno bolj ali manj vidnih brazgotin meja, segregacije, gentrifikacije, razslojevanja, neenakosti, diskriminacije, brezperspektivnosti... Kot odprt, samonikel, avtonomen, samoorganiziran, političen, angažiran in bojevit prostor gradi drugo mesto Ljubljana: mesto svobode in enakosti vseh globalnih državljanov.

Delovanje SC Rog ni odrezano od širšega dogajanja v družbi, temveč je globoko potopljeno v mnogotera družbena in delavska gibanja, tako v Evropi kot v Sloveniji. Tako je na eni strani aktivni del Evropske mreže socialnih centrov, mreže avtonomnih institucij, ki po evropskih mestih delujejo na podlagi istovrstnih mehanizmov in principov, hkrati pa ohranja intenzivne stike z drugimi gibanji, ki so v evropskem prostoru nastala na temeljih prvega cikla alterglobalizacijskega gibanja. Na drugi strani pa je bil SC Rog integralni del najpomembnejših družbenih iniciativ, ki so se porodile v zadnjih letih v Sloveniji.

K centrom svobodne kreativnosti

SC Rog razumemo kot prostor hibridizacije in kreolizacije, ki omogoča artikulacijo novih pravic. Slednje se definirajo na osnovi gradnje novih skupnosti, ki izzivajo, napadajo in obenem transcendirajo meje ter na osnovi neposrednega izražanja želja, potreb, sanj proizvajalcev družbe in sveta: migrantov, prekercev, študentov, kozmopolitov... SC Rog je zato prostor drugačne proizvodnje, utemeljene na znanju in kreativnosti. V Ljubljani, Sloveniji in EU poteka reorganizacija kulturne, umetniške, znanstvene in izobraževalne produkcije. Tej reorganizaciji načelujejo koncepti kreativnega mesta in kreativnih industrij, zato prinaša izključevanje na ravni porabe znanstvene, kulturne in umetniške produkcije ter še večjo proletarizacijo in prekerizacijo na ravni njene proizvodnje. MOL je pred kratkim obelodanila načrt obnove kompleksa tovarne Rog in sprejela odlok o javno zasebnem partnerstvu. S tem je postalo jasno, da bo bodoči center sodobne umetnosti v resnici center kreativnih industrij. Proti izključevalnim in diskriminirajočim konceptom kot sta koncepta kreativnega mesta in koncept družbe znanja, postavljamo svoj koncept, ki izhaja iz realnosti neenakosti in nesvobode v tem mestu in v tej družbi. To je koncept novih institucij osvobodilne kreativnosti in osvobodilnega znanja, ki bodo naredile družbo znanja in kreativnosti dostopno vsakomur in v katerih proizvajalci znanja in kulture ne bodo odtujeni od materialnih in družbenih pogojev proizvodnje.

V SC Rog zato skupaj z drugimi programi in iniciativami, ki so v tovarni Rog in drugje zavezani gradnji skupnega, mestu Ljubljana predlagamo boj za nov tip institucij družbe blaginje: Centre svobodne kreativnosti in svobodnega znanja.

Pričujoč bilten je prelomen moment v samokonstituciji SC Rog. Izraža pomembno spremembo v nekaterih izhodiščih našega delovanja, ki so bila v preteklosti javno proklamirana. Nova izhodišča izhajajo iz refleksije štirih let delovanja v gverilskih pogojih, bolj ali manj popolnega ignoriranja s strani MOL, sodelovanja v številnih urbanih bojih, ki so pokazali zaostrovanje segregacije, diskriminacije, gentrifikacije, marginalizacije velikega dela ljubljanskega prebivalstva, očitne ekspanzije apetitov špekulativnega in rentnega kapitala po skupnem življenjskem prostoru v Ljubljani, iz revolta nad tem, da javne oblasti na finančno in ekonomsko krizo odgovarjajo s še bolj brezrezervnim hlapčevanjem kapitalističnim subjektom, tistim torej, ki so zanjo odgovorni. Tak razvoj stvari je pokopal koncept začasne rabe. Sedaj se borimo za reapropriacijo [1] kot samodoločne prakse in institucije - za nove institucije skupnega. In do tega imamo pravico! Ta pravica izhaja iz projekta vračanja moči vsem. Je torej mnogo večja, kot je bila pravica peščice, ki nam je skozi množično razlastitev, privatizacijo in lastninsko konsolidacijo vzela skoraj vso moč.

(celoten bilten SC Rog)