17 December 2006, by blanco
Polna zaposlenost, te žalostne sanje preteklosti, ta neusmiljena obljubljena dežela, se ne bo več vrnila. Enostavno zato, ker je že tu. Celostna in razpršena kot še nikoli. V življenjih, prisiljenih v blago, ki proizvaja blago, v krčevitem poskusu prodaje samega sebe, v samoizkoriščanju kot najvišji afirmaciji individuuma, v prostovoljnem suženjstvu, v omejeni ustvarjalnosti v službi mašinerije profita, v usmiljenja vredni iluziji mezdnega dela, ki išče skromno podporo. Prvič v zgodovini se je to zares (...)