Poziv ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku in Vladi RS, da sprejmeta odgovornost za brezvestno izkoriščanje in zlorabljanje migrantskih delavcev in da se nemudoma vključita v reševanje problematike skupine gladovno stavkajočih delavcev v Kočevju
(Izjava stavkajočega delavca Mevludina Mostarlića)
Skupina migrantskih delavcev gladovno stavka od ponedeljka, 1. marca 2010. V baraki na robu Kočevja, ki ima škrbaste stene in je narejena iz lesa in polivinila ter je neprimerna za bivanje, se za svojo pravico borijo Mevludin Mostarlić (29), Samir Muhamedbegović (35), Nisad Huseinbašić (28), Samir Ljubijankić (33), Mustafa Begić (27), Jožef Lukač (54), Patrick Ištvan (60), Sead Husić (30), Sulejman Klitić (50), Almir Portić (28), Asmir Bošnjaković (25). Telesa so izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.
Podjetnik Perkovič jim namreč ni plačal dogovorjenega plačila za delo, ki so ga v zadnjih petnajstih mesecih opravili zanj.
Njihove zgodbe so neverjetne. Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.
Pri tej, kot tudi pri mnogih drugih stiskah, ki jih doživlja 10% delovno aktivnega prebivalstva v RS, se postavlja vprašanje, kako so v t.i. pravni in socialni državi mogoče take skrajne oblike izkoriščanja in zlorab. In zakaj je edini način opozarjanja na to, da se institucije pravne in socialne države vrtijo v prazno in da se prekine molk javnosti, lahko le skrajna izpostavitev teles lakoti in mrazu. Stavkajoči delavci na logično vprašanje, zakaj so kar leto in pol delali, četudi niso prejemali plačila, odgovarjajo, da obstaja institucionaliziran krut sistem osebne odvisnosti migrantskih delavcev od delodajalcev. Delavec mora delati dve leti nepretrgoma pri istem delodajalcu, da lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za obdobje treh let. Šele s tem dobi možnost, da zamenja delodajalca. Ta režim omogoča, da delodajalci minimalno dve leti - dejansko pa še več, saj se delovno dovoljenje napotenega delavca in sezonskega delavca ne šteje v to obdobje, delodajalci podpisujejo pogodbe o zaposlitvi kot vsakič različne pravne osebe - izsiljujejo in zlorabljajo migrantske delavce in ne spoštujejo njihovih delavskih pravic.
Ob temu dodajamo, da tudi pridobitev osebnega delovnega dovoljenja migrantske delavce ne izenači z ostalimi delavci. Veljavnost dovoljenja za prebivanje, ki ga delavec dobi na osnovi osebnega delovnega dovoljenja, je namreč vezana na trajanje pogodbe o zaposlitvi. Tako se odvisnost delavcev od delodajalcev nadaljuje tudi takrat, ko dobijo osebno delovno dovoljenje.
Stavkajoči delavci v Kočevju in njihova analiza okoliščin lastne nesreče jasno kažejo, da sistem odvisnosti, ki ga vzpostavlja režim delovnih migracij v RS, botruje skrajnim oblikam izkoriščanja in zlorab. Še več, omogoča generalizirano korupcijo. Škandalozno je, da so bili okradeni, ko so delali na velikih gradbenih projektih, ki so se financirali iz javnega denarja, iz občinskega proračuna in sredstev EU.
Skrajni čas je, da odgovorni za to situacijo, Vlada RS in v njenem okviru Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, sprejmejo odgovornost za stisko stavkajočih delavcev, za skrajne oblike izkoriščanja in zlorab migrantskih delavcev in za korupcijo, ki jo ustvarja politika migracij v RS.
Zato zahtevamo, da:
1. se Minister za delo družino in socialne zadeve aktivno vključi v reševanje dramatične situacije stavkajočih v Kočevju. Prvi korak je, da nemudoma povabi stavkajoče na delovni pogovor na ministrstvo, katerega namen mora biti takojšnja odprava razlogov za gladovno stavko;
2. Ministrstvo in Vlada RS prevzameta odgovornost za splošni sistem izkoriščanja migrantov, ki so ga omogočili, tudi tako, da izplačajo stavkajočim delavcem plače, ki jim jih dolguje podjetnik Perkovič;
3. Ministrstvo in Vlada RS takoj začneta postopke za spremembo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev in Zakona o tujcih. Spremembe morajo odpraviti sistem odvisnosti delavcev od delodajalcev in zagotoviti dejansko enakopravnost migrantskih delavcev.
Gospod minister Svetlik, čas je, da sprejmete odgovornost za brezvestno izkoriščanje migrantskih delavcev in korupcijo, ki jo omogoča politika delovnih migracij v RS. V 21. stoletju ne moremo tolerirati sistema apartheida!
IWW, Nevidni delavci sveta
Socialni center Rog
Čeprav sem že marsikaj slišal in tudi na lastne oči videl, enostavno nimam besed ob takih zločinih proti soljudem. Institucije naše cenjene države, ki si pred takimi in podobnimi nezaslišanostmi zatiskajo oči so sostorilke v teh zločinih.
Če rabite pomoč na terenu sem pripravljena pomagat.
1. Stvar, ki mi je prava padla na pamet je tožba podpisnika Ustave RS, ker se je s podpisom zavezal, da se jo bo v RS spoštovalo. Krši pa se jo vso po vrsti, prav tako vso zakonodajo pod njo.
Vem, to je utopija,.... zato so v nadaljevanju resni predlogi, ki so dejansko izvedljivi:
2. Zelo možno je, da gre za načrtno blokado TR s strani tega podjetnika. Z razlogom, da je imel izgovor pred delavci, da nima sredstev za izplačilo plač. Možno, da gre za prenos poslov na kakšega družinskega člana in nadaljevanje poslovanja preko druge družbe.
3. Če je TR blokiran že od 2008, je edini izhod stečaj podjetja, ocena in odprodajo kapitala. Iz stečajne mase izterjati izplačilo plač v skladu s Pogodbo o zaposlitvi ki so jo "upam" podpisali.
4. Edini zazihar izhod je tožba vsakega posameznika.
Dejstvo je, da delavci ne bodo dobili pomoči od "članarine željnih" sindikatov,... ker niso člani.
Pomagati jim bo treba na drug način.
Če se noben odvetnik ne javi, lahko pomagamo najti kakšnega in se poizkušamo dogovorit za zastonj zastopanje.
(Isto lahko naredimo kot pri nekem še odprtem primeru. Odvetniku je delavec dal pooblastilo in ga zastopa na sodišču, pokliče ga samo takrat, če je treba nujno dati izjavo. Neprisotnost v državi ni problem.)
Delavci nimajo česa izgubiti, saj itak nimajo ničesar.
Navidezno službo, brez plačila za delo in brez socialnega in pokojninskega zavarovanja.
To ni možno v vsaki državi.
An appeal to the government of the Republic of Slovenia and Ivan Svetlik, minister of Labor, Family and Social Affairs, to take responsibility for the ruthless exploitation and abuse of migrant workers and a call for immediate involvement in the resolution of the Kočevje hunger strikers’ problematic.
A group of migrant workers has been on a hunger strike since Monday, March 1st 2010. Mevludin Mostarlić (29), Samir Muhamedbegović (35), Nisad Huseinbašić (28), Samir Ljubijankić (33), Mustafa Begić (27), Jožef Lukač (54), Patrick Ištvan (60), Sead Husić (30), Sulejman Klitić (50), Almir Portić (28), Asmir Bošnjaković (25) have been fighting for their rights in a hut situated on the outskirts of Kočevje. The hut itself is made out of wood and polyvinyl, with gaps in the walls, which makes for entirely inappropriate living conditions.
The workers have exposed their bodies to cold, dampness and hunger in order to stress that they have contributed their labor,skill and youth to the future of the Republic of Slovenia but have not been paid for it. They represent a minority out of 130 workers, out of which, most have already left Slovenia disappointed and cheated.
Contractor by the name of Perkovič has not compensated them for the work they have done in the past 15 months.
Their stories are unbelievable.The last time they received any pay from the contractor was in 2008, however they never received proper pay statements. Occasionally they were given 30, 10 or even as little as 3 Euros by the employer in cash. The employer has not paid the social security costs for the workers either. Therefore the workers on hunger strike demand an immediate payment of everything Perkovič owes them.
This is one of the many situations of distress 10% of the working population of the Republic of Slovenia is subject to. The question is raised, how can such extreme forms of exploitation and abuse even be possible in a so-called welfare state with the rule of law. And why is it that the only way to raise public awareness and bring attention to the insufficient activity of the welfare institutions is by exposing bodies to hunger and cold.
When asked the logical question, why they continued working for a year and a half despite ever getting paid, the workers on hunger strike answer, that a cruel institutionalised system of creating dependancy on employers exsists in the background. A worker needs to work for the same employer for an uninterrupted period of two years in order to be able to apply for a personal work permit that is valid for 3 years. This is their only possibility to change the employer. The current work permit regime enables that the employers to exploit migrant workers for a minimum of two years, however the amount of time is often even larger due to a specific status of different types of work permits. All this enables the employer to exploit the workers and not respect their rights.
We would like to stress that obtaining a personal work permit does not level a migrant worker with all the other workers. A personal work permit comes with a residence permit, however, the time of validity of that residence permit is contingent on the duration of contract of employment. Therefore, the dependency of workers on their employer continues even after a personal work permit has been obtained.
The workers on hunger strike in Kočevje and the analysis of their situation clearly show, that the system of dependency that RS establishes though the current regime of migrant work, contributes to utmost ways of exploitation and abuse. What is more, it enables general corruption. It is scandalous, that the workers were cheated while working on major construction projects,which were all financed with public money, from budgets of municipality as well as EU funds.
It is high time that all those responsible for the situation, namely the government of the Republic of Slovenia and more specifically the Ministry of Labour, Family and Social Affairs, take the responsibility for the distress of the workers on hunger strikes. Extreme forms of exploitation of migrant work force and the corruption created by the politics of migration in the Republic of Slovenia.
We demand that:
1. the Ministry of labor, family and social affairs gets actively involved in the resolution of the dramatic situation of the workers on hunger strike in Kočevje. First step would be to invite all of them to the Ministry for a talk, the result of which should be an immediate termination of all reasons for continuation with hunger strike;
2. the Ministry and the government of RS take the responsibility for establishing and perpetuating the general system of exploitation of migrants, also by paying the workers on hunger strike the salaries they are owned to by the contractor Perkovič;
3. the Ministry and the government of RS begin with the procedures to amend the Employment and Work of Aliens Act as well as Aliens Act. The amendments must abolish the system of dependency of workers on employers and enable an actual equality of migrant workers.
Minister Svetlik, it is time, that you take the responsibility for the ruthless exploitation of migrant workers and corruption, which is enabled by the politic of migration in RS. It is not possible to tolerate the system of apartheid in the 21st century!
IWW, Invisible workers of the world
Tako imam tudi na sodišču dobljeni dve tožbi zoper delodajalce, denarja pa še vedno nisem dobil. Zanima me kakšen je to pravosodni sistem in pravna država.
Kaj delajo sodniki, tožilci če nobeden od delodajalcev nikoli ne odgovarja, čeprav je bilo dokazano da so storili kazniva dejanja, in nobenih konkretnih ukrepov niso naredili da do takšnih anomalij ne bi prihajalo.
Zato pa imamo zakon o finančnem poslovanju podjetij, zakon o gospodarskih družbah, Ustavo, kazenski zakonik, obligacijski zakonik itn?
Obveščam vas da tudi mi ki smo slovenski državljani ne moremo nikakor priti do svojih plač in ostalih dodatkov, tako da je tudi pri nas katastrofalno.
Nobenemu ki ni sam osebno oškodovan ni vredno da bi se kadarkoli ta problematika rešila in spravila v red v naši državi in to v prid delavskemu razredu.
In komu naj še zaupam, če bi šel delat k naslednjemu delodajalcu, ker ne morem potem priti do denarja in pravic, sama država pa dviguje roke stran, ker nimam zadostne zakonske varnosti od države, čeprav nam po Ustavi pripada. In ne se sprenevedati kajti odgovarjali boste na evropskem sodišču za človekove pravice zaradi genocida nad delavskim razredom, tako domačim kot tujim.
by Janez Plaznik | 9 March 2010, 14:17Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti – Luka Koper
IZJAVA PODPORE DELAVCEM »PRENOVE« IZ KOČEVJA
Iz Sindikata žerjavistov p.d. – Luka Koper podpiramo oškodovane delavce podjetja »Prenova« iz Kočevja v njihovem odločnem boju za dosego pravice do dostojnega življenja in dela ne glede ne nacionalno pripadnost ali državljanstvo.
V 21. stoletju je nesprejemljivo, da demokratični parlamentarni sistem Republike Slovenije dovoljuje izkoriščanje sočloveka tako, da mu jemlje elementarne pravice.
Pozivamo vse odgovorne institucije, da oškodovanim delavcem povrnejo dostojanstvo, zoper krivce za nastalo škodo izvedejo ustrezne ukrepe in ne nazadnje sistemsko uredijo enakopravnost vseh ljudi, ki bivajo v RS tako, da imajo enake možnosti do življenja, dela, zaslužka, izobraževanja i tako naprej.
Nesprejemljivo je, da država omogoča krajo človekovega dela za račun profiterstva posameznikov in sistema.
Podcenjeno delo tujcev omogoča kapitalistom okoriščanje preko nelojalne konkurence. Tako ogrožajo tudi delavce državljane in jim z grožnjo cenejših ponudnikov dela onemogočajo izboljšavo položaja. Vsi ljudje moramo imeti iste pravice in možnosti.
Upravni odbor SŽPD
Koper, 10.3.2010