Danes folk govori o ’finančnih storitvah’ - ki jih organizira/ponuja takoimenovan finančni sektor, razne korporacije. Slednje ponavadi nudijo svetovanje ob naložbah, posojanju kreditov (kam vlagati, za koliko casa, možnosti fluktuacije devznih tečajev, analiza trga predvsem v smislu projekcij...). Ce so korporacije večje pa ponujajo tudi možnost kreditov/posojil z različnimi garancijami, obrestnimi merami, ki so fleskibilnejši, ali pa vključujejo različne stopnje - to bi lahko imenovali finančni produkt (tudi naložbe v sklade, zavarovanja...). Hedge fundsi so zanimivi ipd. No, ta sektor se je nekako sesul vase, prišlo je do krize, v kateri se kapitalizem znajde ciklično, le da tokrat v kar zaostreni obliki.

Zgornja zastavitev je seveda na nivoju ’ideologije’ - vulgarne ekonomije, bi rekli marxovsko. Kredite, naložbe, lahko poimenujemo v drugem besednjaku tudi finančni kapital,ki je ob tej krizi razkazal vso svojo (fiktivno) vrednost. Se strinjam z Močnikom v točki, ko pravi, da ne smemo misliti mimo realne ekonomije, kot da je finančni del tisti pokvarjen, drugi pa je kul. Nasprotno finanči kapital je že od samega začetka spremljajoči del ’normalne’ nacionalne ekonomije. Kako pa mislite, da se je razvil kreditni sitem, financiranje in zavarovalnina na dolge proge, ki je bila visoko rizična, a tudi visko profitabilna. Sčasoma so se te poti utrdile, razvil se je globalni svetovni sistem (cf Arrighi, Wallerstein)

Danes so finančne/storitvene korporacije in banke izgubile tla pod nogami, sistem projekcije (zaupanja) se je zamajal, države in megadržavne srukture so potegnile prav vse zajce iz klobukov (nacionalizacija, injekcije, nižanje obrestnih mer...). Glede na slabšo projekcijo kitajske (počasnejše) rasti se lahko utegne zgoditi se večja kiza. Ampak enivejs, problem teh finančnih produktov je v tem, da stojijo ’v zraku’ - gibali naj bi se v razmerju s svetovnimi smernicami ekonomske rasti, a zadobivajo vedno bolj avtonomen razvoj (projekcije, kreativno računovodenje,...), ki mora stalno zasledovati vedno višje ravni produktivnosti itd. Kako in kdo naj ti zagarantira, da boš dobival pokojnino, posebej če pokojninski skladi špekulirajo in vlagajo v finančne trge? Ze dolgo je finančni kapital ’osvobojen’ realnih spon ’realne ekonomije’, gre za najbolj prazno logiko kapitala, kapitala, ki ustvarja iz nič, napihuje, špekulira - ko pa pride do krize, zadeva implodira. Krizo se izkoristi za nove delovne disciplinske režime (odpuščanja, prestrukturiranje delovne sile...), gre za zvišanje stopnje eksploatacije, tako se vselej zažene nov ekonomski cikel. A problem je če odpovejo vsi ekonomski instrumenti, takrat lahko pride do tega čemur Gramsci reče zgodovinska kriza. Kitajska ne bo vedno paradni konj, tudi Indija ne. A to je vse dobro za perspektivo antikapitalizma. Krize ’mi’ ne smemo zdraviti, ponujati rešitev, temveč jo izkoriščati za mobilizacijo in za kritiko. Širiti radiklani prostor idej in ne stati na pozciji države blaginje, ki je zgolj pozicija Busha danes.

Gal Kirn