Gibanje 15o poziva na demonstracijo proti varčevalnim ukrepom, tiraniji dolga in krizni diktaturi, za skupno blaginjo »ABSOLUTNO ZAVRAČAMO«, ki bo v četrtek, 19. aprila 2012, z začetkom ob 18:00 v Miklošičevem parku, ter k podpori splošne stavke v javnem sektorju 18. aprila.
ZAKAJ ZAVRAČAMO VARČEVALNE UKREPE?
Varčevalni ukrepi so nepravični:
- Z njimi bomo krizo plačali tisti, ki je nismo povzročili.
- So sredstvo razlaščanja revne večine in bogatenja bogate manjšine.
Varčevalni ukrepi so antisocialni:
- So uvod v privatizacijo javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, socialna varnost.
- Vodijo k temu, da bodo izobrazba, zdravje in socialna varnost postale tržne storitve, katerih kvaliteta bo odvisna od materialnega položaja posameznika.
- Z njimi skušajo iz družbe dokončno izriniti solidarnost in konsolidirati desetletja trajajočo privatizacijo in razlastitev množic.
- So drastičen napad na obstoječe pravice iz dela in socialne pravice ter onemogočajo definiranje novih socialnih pravic, ki jih zahteva prekerna generacija.
- Razgrajujejo družbo blaginje (welfare) in generalizirajo družbo dolga (debtfare). Zadolžujemo se, da bi prišli do stanovanj, da bi lahko sploh delali, da plačujemo račune in zadovoljujemo temeljne potrebe. Uvedba varčevalnih ukrepov pomeni, da se bomo zadolževali za plačilo šolnin, zdravstvenih storitev, socialne varnosti.
Varčevalni ukrepi so antidemokratični:
- Niso v interesu ljudi, zato jih lahko uvedejo samo s suspenzom demokracije.
- Vladajoči nas prepričujejo, da je varčevanje edina možnost. Ko ni izbire ni demokracije, je vladavina strahu in nevednosti.
O NUJNOSTI VARČEVANJA
Vladajoči nas prepričujejo, da je varčevanje edina alternativa in edini izhod iz krize. To ni res! Kriza ni nastala zaradi pretiranega trošenja. Nastala je zaradi prevelike revščine. Plače zadnjih trideset let na svetovni ravni ne rastejo, raste le dolg.
Finančna kriza se je v ZDA začela zaradi slabih terjatev. Edini način, da ljudje pridejo do stanovanja, izobrazbe ali zdravstvene oskrbe je kredit. Revnejši lahko odplačujejo kredit le določen čas, nato so izključeni, razlaščeni in postanejo sužnji dolga. Na ta način reveži subvencionirajo bogate. Banke so trgovale s temi slabimi terjatvami, ki pa zaradi množične plačilne nezmožnosti ljudi niso več imele pokritja.
Kriza ni nastala zato, ker živimo onkraj svojih zmožnosti, ampak zaradi sistematičnega razlaščanja revnejših in koncentracije skupno proizvedenega bogastva v rokah peščice.
Edini odgovor na krizo je torej drugačna, enakostna distribucija družbenega bogastva, kar zahteva drugačne načine upravljanja z njim. Z družbenim bogastvom ne more upravljati pohlep bank in finančnih trgov, z njim moramo upravljati demokratično.
Reakcija finančnih trgov in bank na krizo vladavine financ so špekulativni napadi na dolg nacionalnih držav. Ker finančne oligarhije popolnoma obvladajo politične elite na državni in evropski ravni, je postalo varčevanje oziroma politika zategovanja pasov nova dogma.
Varčevanje je potegavščina, s katero želijo omogočiti privatizacijo v prvi vrsti javnih storitev. V času t.i. reševanja krize v EU in evro območju finančna akumulacija raste, obenem pa se finančna sredstva ne usmerjajo v ekonomijo in financiranje družbene porabe. Poceni krediti ECB bankam z 1% obrestno mero za obdobje treh let so v veliki meri deponirani. Obenem vsiljujejo varčevalne ukrepe, ki samo povečujejo dolg in še poglabljajo krizo. Finančni trgi ne bodo pomirjeni, dokler jim ne bo omogočena privatizacija javne blaginje.
Dilema okrog varčevalnih ukrepov je torej dilema o načinu upravljanja s skupnim bogastvom. Finančni trgi so se izkazali za slabe upravljavce, zato je čas za alternativo na transnacionalni in evropski ravni, ki je demokratično upravljanje s skupnim bogastvom. Če popustimo izsiljevanju financ, se bo kriza kot razlaščanje večine in kraja naše prihodnosti samo še stopnjevala.
Če želimo zaustaviti razlaščanje in izboriti prihodnost za vse, moramo absolutno zavrniti varčevalne ukrepe. Zavrnitev pa ni dovolj. Istočasno moramo zgraditi skupno blaginjo, ki sloni na naslednjih stebrih:
- odpis dolgov
- zagotovljen dohodek
- stanovanje kot brezpogojna pravica
- zaščita skupnega (znanje, zdravje, okolje, naravne dobrine, socialna varnost, mobilnost, komunikacija...) pred privatizacijo in demokratično upravljanje z njim.
Podprimo splošno stavko v javnem sektorju 18. aprila!
Udeležimo se demonstracije ABSOLUTNO ZAVRAČAMO, ki bo 19. aprila ob 18.00, zbor v Miklošičevem parku!
Absolutno zavrnimo varčevalne ukrepe, tiranijo dolga in krizno diktaturo! Zgradimo skupno blaginjo in izborimo prihodnost za vse! Če hočejo zategovati pasove, jih naj okrog svojih vratov!
#15o
Discussion
Odgovori na ovaj clanak