Skupščina bo v ponedeljek ob 17. uri v učilnici številka 20. Potekala bo v obliki predstavitve izhodišč na določeno temo in nato splošno skupščinsko razpravo, na kateri bomo sprejeli konkretne akcijske in organizacijske sklepe. Za vsako izhodiščno predstavitev predvidevamo približno deset minut. Tematike, ki bodo predstavljene, pri čemer lahko glede na predloge dodamo nove, so:

1. Dolg, dokapitalizacija bank, ustanovitev slabe banke, odpis dolgov, družben nadzor nad bankami

Vlada RS ustanavlja slabo banko. Nanjo bodo prenesli slabe terjatve bank. S tem bodo sprostili rezervacije bank, ki se jim bo dvignila bonitetna ocena, s čimer se bodo lažje in ugodneje zadolževale. Država bo v tem procesu prevzela slabe terjatve, ki hromijo banke in izdala poroštva v astronomski višini (govori se o poroštvih za 6.1 milijarde evrov). Na koncu bomo to plačali mi, saj bo država večino slabih terjatev na koncu odpisala. Na ta način bodo banke dokapitalizirali, račun pa izstavili nam. Za primerjavo, ko so nas rezali z rebalansom proračuna in z Zakonom o uravnoteženju javnih financ so prišparali okrog 200 milijonov. Da pridejo do 6 milijard nas bodo slekli do golega.

Naš namen je odpreti vprašanje dokapitalizacije ljudi in začeti konkretne kampanje in boje proti dokapitalizaciji banka za dokapitalizacijo ljudi. Vera Krivec in njena ekipa ima preprosto idejo, če odpišejo dolgove tajkunom (kar so v veliki meri slabe terjatve, ki jih prenašajo na slabo banko), potem jih naj odpišejo tudi običajnim ljudem, ki v krizi ne morejo odplačevati svojih dolgov. Ena možna zahteva je, da se naredi slaba banka za slehernike. Potem so tu zahteve po pravici do uporabe nepremičnin, ki so jih zasegle banke in ki bodo vsaj deloma tudi prenešene na slabo banko. Možnosti so v spremembah dožniško upniške zakonodaje na način, da bi preprečili izterjavo dolgov v obliki odvzetja domov...

Ključno je, da se dogovorimo glede načina organiziranja boja za dokapitalizacijo ljudi. V razpravi bo ideja o oblikovanju sindikata dolžnikov in o tipu direktnih akcij.

2. Zategovanje pasov, razgradnja države blaginje, boj za skupno blaginjo

Varčevalni ukrepi so najbolj udarili socialne programe, ki vključujejo demokratizacijo socialnega varstva. Tako je še posebej na udaru tisti del nevladnega sektorja, ki proizvaja blaginjo tako, da izhaja iz neposrednih potreb uporabnikov, demokratizira odnose med tistimi, ki nudijo storitve in uporabniki ter je zavezan vključujočnosti, desegregaciji in destigmatizaciji. Ob tem je treba poudariti, da so bili takšni socialni programi, ki jih lahko razumemo s konceptom skupne blaginje, že do sedaj v veliki manjšini in finančno prikrajšani.

Naš namen je razumeti, kako rezi uničujejo oblike skupne blaginje (kot je oskrba v skupnosti), kako se temu upreti in kako širiti prakse skupne blaginje. Od lanskega 15. oktobra smo večkrat organizirali skupščine na MDDSZ, na koncu celo njegovo blokupacijo. Uradniki ministrstva pa se niso premaknili niti za milimeter. Zato bo pomembno vprašanje za skupščino, kakšne metode in prakse uporabiti, da bomo izborili pogoje za gradnjo skupne blaginje.

3. Rezi v visokem šolstvu, poskusi privatizacije univerze, kako osvojiti znanje kot skupno dobro, ki je vključujoče, demokratično in vsem dostopno

Javno visoko šolstvo je še posebej izpostavljena tarča varčevalnih ukrepov, saj je prišlo na tem področju do očitne sprege med neoliberalizmom, ki zahteva, da se vse družbene dejavnosti podvržejo trgu in neokonservativizmom, ki skuša izvesti kulturno in vrednotno restavracijo Slovenije. Rezi v visokem šolstvu so zato paravan za ustanavljanje novih ideološko pravovernih visokošolskih zavodov.

Z radikalnimi rezi v visokem šolstvu in raziskovanju se konflikt prenaša na univerze in fakultete. Ob tem smo v veliki nevarnost, da se bo še okrepilo mandarinstvo in da se bo v polju znanstvene produkcije sodelovanje umaknilo konkurenci. Obramba visokega šolstva šepa tudi zaradi trenutnega sistema vrednotenja. Vrednost znanja določajo multinacionalne korporacije z indeksi vpliva, kazalcev, ki bi vrednotili znanje v skladu s kriteriji skupnega dobrega, sploh ni.

Prenos konflikta na univerzo in njene članice prav tako ogroža sodelovanje in solidarnost med učitelji in učiteljicami ter študenti in študentkami. Prenos rezov na študente in študentke v obliki šolnin ni nemogoč. Študenti in študentke imajo vse bolj občutek, da študij ni vzvod socialne promocije, zato jih je težko pridobiti za boj za ohranitev obstoječega.

4. Prekerna stavka

Kako razviti kritiko zategovanj pasov iz perspektive prekernosti kot paradigmatskega pogoja današnjega dela in življenja. Obenem je namen prekerne stavke, da z množičnimi direktnimi akcijami in razvijanjem inteligence roja razvijemo nova stavkovna orodja boja. Pri čemer je stavka razumljena v izvornem in edinem pravem smislu, kot prekinitev blagovnih in kapitalskih krogotokov ter prenehanje proizvajanja kapitala.

Na skupščini se bomo skušali dogovoriti za nove direktne akcije, povezane z vsebinami, o katerih bomo govorili.