Tisoči delavk in delavcev pred vhodom v tovarno Gorenje. Tisoči glasov, ki končno svobodno izražajo svoj srd in svojo stisko. Zaradi šikaniranja, laži, teptanja dostojanstva. Zaradi revščine v kateri živijo, čeprav delajo petke in svetke in so zgarani še preden so dopolnili trideseto. Gre za spontan upor delavcev, ki se je kuhal že precej časa. Vse manjše plače glede na količino opravljenega dela, zaporniški režim na delovnem mestu, nadustost in šovinizem uprave in tudi sindikalistov, o katerih med delavkami in delavci ni slišati nič dobrega.

Odziv uprave in sindikalistov na upravičen srd in upor delavcev je prilil olja na ogenj. Direktor je delavce med drugim obtožil, da imajo nizke plače zaradi kreditov. Kredite, v kolikor jih zaradi mizerne plače sploh dobijo, porabijo zato, da plačajo položnice in obleko. Namestnik direktorja je delavki med drugim zabrusil, da se nima kaj buniti glede na to, da nima zob in da se še vedno ni naučila slovensko. Sindikalni zaupniki so skušali celo fizično preprečiti delavcem in delavkam, da zapustijo proizvodne hale. Eden izmed njih je na pripombo delavke, da bi za svoje protestno zaustavitev dela potrebovali ozvočenje in mikrofon, odvrnil, da si lahko mikrofon vtakne v rit.

In še je zgodb, ki smo jih slišali v kratkem obisku delavcev in delavk Gorenja, ki so ponosni na gorenjeve proizvode in zrevoltirani zaradi revščine in sistematičnega teptanja dostojanstva. Ko se je smrtno ponesrečil kolega na delu, so morali brez prestanka delati naprej, ob s polivinilom pokritim truplom. Na stranišče lahko hodijo samo z dovoljenjen nadzornika. Zaradi monotonega dela v strupenem okolju imajo številne bolezni. Vsi so željni, da povedo svojo zgodbo in vsi so odločeni: "Ničesar več nimamo za izgubiti, zato gremo do konca".

Si lahko zamislimo, kaj bo, če delavci in delavke Gorenja zmagajo? Če ostanejo odločni in si ne pustijo vzeti glasu? Če definirajo zahteve na osnovi svojih stisk, potreb, želja, upanj? Če se ne pustijo ujeti v še en menedžment krize, v katerem jim bodo vzeli glas in jim ponudili privid reševanja težav. Še en privid, v katerem bodo vedno bolj revni, vedno bolj zgarani, vedno bolj oropani dostojanstva. Verjetno lahko že sedaj rečemo, da po teh dogodkih v Velenju nič več ne bo tako kot je bilo. Ljudje so ugotovili, da imajo sami ključ za kritiziranje družbene realnosti in za njeno spreminjanje. To je tisto, v kar verjememo, zato pozivamo k vzpostavitvi solidarnostne mreže z delavci in delavkami Gorenja. Iniciativni sestanek bo danes (16. septembra 2009) v SC Rog na Trubarjevi 72.