Za nas ni nikoli denarja. Delamo leta in preveč, nato pa ni denarja za naše plače in socialne pravice, so zgolj paketi humanitarnih organizacij. Smo doslej najbolj izobražena generacija in smo potisnjeni na margino. Ni denarja, da bi s svojim znanjem ustvarjali skupno dobro, je le prekerno delo z negotovostjo, revščino, odvisnostjo. Radi bi delali knjige, revije, filme, raziskave, izobraževalne projekte, medije, družbene prostore, drugačno družbo, pa nam vedno znova povedo, da na tem svetu ni denarja in prostora za nas.
Za njih je vedno denar. Financiranje oligarhije, ekonomske, družbene in politične elite ni nikoli problem. Financiranje vojaške in finančne tiranije ni nikoli problem. Plača ljudstvo, ki financira banke, vojno v Afganistanu, nemško-francoski vlak, špekulativne nepremičninske projekte, razne lobije in pendrek. Mi plačujemo tiste, ki pravijo, da na tem svetu ni prostora za nas.
Sedaj pravimo, da je dost, da hočemo svoj denar in prostor na tem svetu.
Revolucija proti nasilju finančnega kapitalizma
Če hočemo, da bo na tem svetu prostor za nas, moramo strmoglaviti oblast finančnega kapitalizma. Kako? Najprej moramo zbrati pritožbe proti nasilju finančnega kapitalizma. Istočasno moramo registrirati upore proti njemu, jih povezati, vzpodbujati in koordinirati v vstaje. In vzporedno s tem moramo oblikovati nove oblike samovladanja - demokracije proti tiraniji in oligarhiji.
Zato vzpostavljamo zvezek s pritožbami. Piši, kaj je zate nasilje finančnega kapitalizma in kako se upiraš (kar spodaj, v forum)
Vstani proti finančnemu kapitalizmu!
Zvezek pritožb proti nasilju finančnega kapitalizma na facebooku
Srečanje gibanj Mi smo vaša kriza v SC Rog
Pred slabimi tremi leti so dokapitalizirali NKBM z malimi delničarji. Bančniki in politiki so obljubljali lepe donose, ljudje so celo jemali kredite, da bi postali delničarji. Od obljubljenih donosov ni bilo nič. V dveh mesecih se je vrednost delnic prepolovila. Eni pa so obogateli. Politiki, bančniki in brokerji, ki so imeli informacije, da je treba delnice takoj prodati. Ti so svoj vložek podvojili. Ker so že tako ali tako bogati so lahko tudi največ vložili. Ker so interesenti vložili več, kot je bilo treba za dokapitalizacijo, so višino posamezne vloge določili s procentom (okrog 15%) od vloženega zneska. Če je kdo npr. spraskal 12000 evrov jih je lahko vložil 2000, če pa je imel 120000, je lahko kupil delnice v višini 20000 evrov. Ker prvi ni imel ta pravih informacij, je končal s 1000 evri, drugi pa je končal s 40000 evri.
Pa da ne bi kdo rekel, da je ljudi gnala požrešnost. Vem za gospo, ki je razdrla varčevanja, s katerimi ni mogla priti do zadostnih sredstev za nujno obnovo hiše. Sedaj je banka dokapitalizirana, ljudje z vezami so podvojili svoje bogastvo, običajni smrtniki pa so ostali brez polovice vloženih sredstev.
Pod pritiski finančnega kapitalizma država vse bolj omejuje socialo. Primer:
Če se za bogate vedno najde dovolj (in preveč) denarja, pa državne in lokalne oblasti že 7 mesecev ne najdejo rešitve za vsega 4 (štiri!) Iz-hodovce, ki so se iz SV zavodov preselili v skupnost, v Ljubljano. Dokončne, trajne in vzdržne preselitve v tem trenutku še ni na vidiku. In to kljub temu, da se je Slovenija s številnimi mednarodnimi in domačimi dokumenti zavezala k procesu dezinstitucionalizacije.
Pravijo, da nimajo stanovanj, čeprav je po različnih ocenah samo v Ljubljani med 13.000 in 18.000 praznih. Vsem je jasno, da so prazna zaradi finančnih špekulacij.
Ne najde se niti denarja za socialno oskrbo teh štirih oseb. Če občine za (običajno dražjo) zavodsko oskrbo še nekako najdejo denar, v svojih proračunih sploh nimajo predvidenega financiranja oskrbe v skupnosti. Četverica, ki hoče živeti med nami, je odvisna predvsem od požrtvovalnosti in iznajdljivosti peščice ljudi. In od humanitarnih organizacij. Hrana se skrbno izbira, da stroški ne bi bil previsoki. Novih oblek tako rekoč nimajo. Le s težavo se najde denar za cigarete, s katerimi so postali v zavodih povsem zasvojeni, in za borno žepnino.
Agencija IN, ki jim nudi socialno oskrbo, ima prazen račun. Nima niti za plače zaposlenih. Čakajo na denar od redkih razpisov, ki so jih uspeli "speljati" večjim in bogatejšim NVO. Za "preživetje" Agencije IN se bodo prisiljeni podati v žrelo finančnega kapitalizma - v banko po kredit. Kako ga bodo v ob takšni nezainteresiranosti oblasti in brezobzirnosti bank odplačevali, ne ve nihče.
Namesto da bi država skrbela za vsaj znosno življenje svojih prebivalk in prebivalcev, podlega izsiljevanju bonitetnih agencij in brezglavo "dirja" za nemško-francoskim vlakom. Skrajni čas je, da vstanemo proti nasilju finančnega kapitalizma in da iztirimo nemško-francoski vlak!