Razlogov za objavo je več. Po skoraj enoletnem intenzivnem aktivističnem raziskovanju mislimo, da imamo vpogled v celoto življenjskih pogojev delavcev sveta. V teh dneh se situacija po podjetjih in v delavskih domovih zaostruje. Država in delodajalci so se odločili, da bodo krizo najprej plačali delavci sveta. Odpuščanja in grožnje z njimi so postale vsakdan. V IWW skušamo organizirati obrambo delavcev pred tem, da bi bili dokončno pokradeni. Vsako dejanje solidarnosti bo seveda prišlo prav. Še en razlog za objavo dokumentov IWW je povezan s krizo kapitalistične komande. Zdi se, da skušajo sistematično zapreti možnosti, da bi iz krize naredili priložnost za radikalne spremembe sveta in lastnih življenj. Vpostavlja se konsenz, da je kapitalizem v krizi zaradi pohlepnih kapitalistov. Na globalni in lokalni ravni se ekonomske, družbene in politične elite ukvarjajo z vprašanjem, kako rešiti kapitalizem. Ker kapitalizem ni ideologija množic (v Evropi nikoli ni bil, v ZDA pa je prenehal biti), jim preostajata dve možnosti. Ali se ponovno naslonijo na kapitaliste ali pa na nekakšno neosocialistično socialno partnersko obliko upravljanja kapitalizma. Ali pa na kombinacijo obojega. Zdi se, da se v provinci Sloveniji pripravlja slednje. Tako imenovano razbremenjevanje gospodarstva. Poudarjanje konsenzualnosti in skupnega delovanja za obči interes. Pripenjanje vsega, kar ima konfliktni potencial, na preverjene, racionalne in partnerske civilnodružbene institucije (kot so veliki sindikati), ki bodo skupaj z vlado začrtale potek socialnega dialoga v času krize in skrbele, da ne bo konfliktov, če pa že bodo, da bodo vpreženi v ponovni zagon kapitalistične akumulacije in komande. Edina možnost, da se kriza obrne proti ekonomskim, družbenim in političnim elitam, da jim ne uspe v nameri, da jo izkoristijo za nadaljnje razlaščanje mnogoterosti, je v stopnjevanju razrednega in družbenega konflikta. Zato pa rabimo avtonomijo delovanja, avtonomne organizacije, ki rasejo iz neobvladljivosti želje in potreb - iz subjektivitete. Takšna je IWW.
Dokumenti, ki jih objavljamo, so nastali kot posledica srečanja aktivistov in aktivistk Socialnega centra Rog in delavcev, ki živijo v delavskih domovih. Nastajali so skozi aktivistično soraziskavo, skupno radijsko oddajo Viza za budućnost na Radiu Študent in samoupravljanje s Socialnim centrom Rog. Nastali so skozi neštete razgovore z in med delavci in skozi iskanje skupnega jezika. Kljub temu, da jih preveva agitatorski duh, ki ga narekujejo nujnosti, ne bi nastali brez velike medsebojne naklonjenosti delavcev in aktivistov. Naklonjenosti, ki je izbrisala meje med njimi. Časovno so nanizani od najnovejših navzdol. Ob vsakem dokumentu, ki leži pod ikono, je spremni tekst, ki pojanjuje ozadje nastanka in principe delovanja IWW.
LETAKI, OKOLI KATERIH JE IWW OBLIKOVAL SKUPNI JEZIK DELAVCEV SVETA
Letak, ki poziva k podpisu peticije IWW, je del iniciative za zaščito delavcev, ki jim grozi odpuščanje ali so že bili odpuščeni in nasploh za začetek delovanja proti sistematičnemu razlaščanju delavcev, tako prek kratenja pravic, ki so določene v delovni zakonodaji in kolektivnih pogodbah, kot prek izključevanja iz družbe blaginje. Iniciativa IWW, ki odgovarja na množična odpuščanja, odpira poglavje boja, ki je danes ključno - boj za družbeno mezdo in ne zgolj za neposredno mezdo. Gre za praktični vidik boja za globalno državljanstvo.
Letak z izjavami direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Dopis Marka Čerkeza (v IWW mu pravimo Marko Ščurkez) smo v IWW obravnavali že pred pol leta v oddaji delavcev za delavce Viza za budućnost. Za medije in velike interese pa je postal zanimiv šele sedaj. Sicer pa prioriteta IWW ni javni prostor velikih medijev, ampak javni prostor delavcev sveta. Le slednji lahko učinkovito odgovori na vse oblike gospostva, tudi rasizem. Zadnja Viza za budućnost je s sporočilom "Hilda, Skuliraj se!" in z vrtenjem bosanske muzike skozi odprta okna pokazala pomen boja na ravni grajenja kulture nepodredljivosti. Skrb za politično korektnost in filantropstvo prepuščamo drugim.
Letak s pozivom na skupščino IWW, ki je obravnavala grozeči val odpuščanj v kontekstu gospodarske krize. Skupščina je bila največja doslej in pomeni kvantitativni in kvalitativni preskok v procesu samoorganiziranja delavcev sveta. IWW je bazični biosindikat. Njegova ambicija ni sodelovanje v socialnem partnerstvu in soupravljanje z občim interesom, temveč vedno biti z delavci v podjetjih in v delavskih domovih ter opolnomočenje najšibkejših. V kontekstu krize skuša zato zgraditi obrambo tistih, ki jih menedžment krize najbolj prizadene. To je pot politične rekompozicije proletariata, ki je zaradi sistema interesnega predstavništva segmentiran in zato politično nemočen.
Druga stran letaka "Nečemo plačati njihove krize!":
Letak s štirimi izhodišči in zahtevami, ki povzemajo položaj migrantskih delavcev, kakor se je razjasnil v okviru rednih intervjujev v SC Rog. Na osnovi nešteto intervjujev in razgovorov smo v IWW dobili vpogled v totalnost gospostva nad delavci sveta. Biosindikalistične akcije se morajo lotiti te totalitete. Vsako segmentiranje položaja delavcev sveta in izpostavljanje zgolj določene dimenzije problema je škodljivo. Lep primer tega je politika ZSSS, ki zahteve po zmanjšanju števila kvot za tuje delavce argumentira s katastrofalnimi življenjskimi razmerami v delavskih domovih. V imenu skrbi zanje jim zapira meje. Podobno nojevstvo lahko zasledimo v kazanju na tatove (delodajalce), ne da bi se lotili priložnosti, ki jih dela - viznega režima. Politika IWW je gradnja delavske in družbene moči: samoorganizacija, sprememba odnosa moči v sferi produkcije (podjetja) in reprodukcije (delavski domovi, razbijanje segregacije ipd.), spodkopavanje avtoritarnih načinov upravljanja s populacijami.
Letak s štirimi izhodišči in zahtevami v Ruščini. IWW priča sve jezike sveta. Nevidni delavci sveta se spogledujejo z zgodovinskimi Industrial Workers of the World. Zanje je bilo značilno, da so uspešno organizirali delavce, ki so prihajali iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij. Zato sta bila iskanje skupnega jezika in kulturna dimenzija boja izjemno pomembna. Ne samo na ravni radikalne lingvistične politike, temveč tudi na ravni vzpostavljanja skupnosti v uporu, avtonomnih oblik družbene blaginje, zaradi česar je bil njihov neposredni boj proti industrialcem učinkovit. Multikulturna in multietnična sestava današnjih delavcev sveta ter njihova popolna izključenost iz države blaginje narekujeta podobno kulturno politiko današnjih Wobblies.
Letak, ki ga je IWW distribuiral v času projekta Kino sloga. Namen IWW je bil intervenirati v kino predstave, ki so bile dogovorjene z upravniki in lastniki delavskih domov. Ker so delavski domovi ključna institucija kontrole nad delavci, je cilj IWW, da delavci prevzamejo oblast nad delavskimi domovi. Organizatorji projekcij so v svojem človekoljubnem žaru sodelovali pri utrjevanju avtoritete upravnikov in lastnikov delavskih domov. V IWW smo bili seveda zrevoltirani. Ravno v tistem času smo tudi naleteli na informacije, da so leta 91 in 92 v samske domove vdirali policisti in pripadniki privatnih varnostnih služb ter pretepali delavce, ki so se jih delodajalci in država hoteli znebiti. Vsebina intervencije v Kino sloga je bila sprožiti necenzurirano razpravo med delavci. Kljub negodovanju "ljudske umetnice" je intervencija uspela.
Druga stran letaka, ki ga je IWW distribuiral med kinopredstavami v okviru projekta Kino sloga:
Komunike IWW kot odgovor na javne izjave predsednice sindikata SKEI Lidije Jerkič. V ZSSS nasploh v svojih javnih nastopih radi govorijo o vprašanju migrantskih delavcev. Pri čemer ne izhajajo iz poznavanja situacije, temveč iz nereflektiranih predpostavk. Vedno pa se izognejo lastni odgovornosti za razmere. Politika kvot in obstoječi vizni režim sta za filantropske sindikaliste ključna elementa njihove protekcionistične politike. Politike, ki aktivno podpira segmentacijo trga dela in režim apartheida. Komunike je bil poslan na ZSSS in nekaterim levim intelektualcem. Odzivi slednjih so bili deloma bodrilni, deloma kritični do "reformizma" IWW, češ da se zavzema za enake pravice za vse delavce in ne za ukinitev mezdnega dela, pa tudi cinični v delih, ki se nanašajo na trditve IWW, da je ključ za uspešen boj delavcev sveta v delavcih samih.
Mobilizacijski letak IWW iz začetka poletja 2008. Poleg dopisa Marka Ščurkeza iz Vegrada obravnava tudi strategijo ekonomskih migracij, ki je bila pripravljena pri Vladi RS. Predlagana strategija predvideva, da bi upravljanje migracij slonelo na konceptu krožnosti in nadzora. Gre torej za prevod obstoječih praks avtoritarnega upravljanja z migracijami v koordinirano strategijo. V IWW smo prepričani, da sta krožnost in nadzor nad migracijami teren boja. Telos boja torej ni v integraciji, ampak v destabilizaciji mehanizmov krožnosti in nadzora ter s tem samonadzor delavcev nad svojim migriranjem in sedentarnostjo. Migrantska gibanja v Evropi se že nekaj časa prepoznajo pod skupnim geslom "Za svobodo gibanja in pravico do bivanja (For Freedom of Movement and Right to Stay)". V subjektivnih ravnanjih in potrebah migrantskih delavcev nastajajo nove transnacionalne državljanske prakse. Letak vsebuje tudi poziv na prvo konferenco evropskih socialnih centrov. Na njej so sodelovali predstavniki nove generacije socialnih centrov, ki gradijo odprte skupnosti na meji, znotraj potnacionalne in metropolitanske družbene tovarne.
IWW IN MAIN STREAM MEDIJI
Otroci Vegrada odgovarjajo. Pismo bralcev Mirnesa Alikadića iz IWW kot odgovor na reportažo o migrantskih delavcih v Sobotni prilogi Dela z dne 13. septembra 2008 izpod tipkovnice Mateje Kotnik. Po vsej verjetnosti s strani Vegrada plačan članek (v kolikor to ni, pa zagotovo odlična brezplačna reklama) je izredno problematičen in manipulativen. Avtorica članka tako sistematično prikriva resnične razmere, v katerih bivajo in delajo migrantski delavci, če pa se že pojavi sled, ki bi lahko razkrila prave razmere, jo spregleda. V besedilu skuša prikazati človeško plat življenja migrantskih delavcev, pri čemer reproducira rasistične stereotipe in odnose dominacije med šefi in delavci. Skrajno izkoriščanje migrantskih delavcev avtorica predstavlja kot nekakšno civilizacijsko misijo. Na koncu se celo razneži in da vedeti, da je tudi ona otrok Vegrada. Ne pojasni, kaj s tem misli, lahko pa sklepamo, da Vegradu pripisuje podobno vlogo, kot so si jo pripisovali kolonialni osvajalci, ko jih začne zanimati izkoriščanje delovne sile in ne zgolj zlato in surovine. Socialna mobilnost za skupnosti, ki imajo to srečo, da jih Vegrad in podobni civilizirajo, je mogoča. Vendar po letih odrekanj in skrajnega izkoriščanja ter po zasužnjenih generacijah, ki morajo vedno znova skozi civilizirajoči dril. Ta članek spada v kategorijo politično korektnega rasizma. Zagotovo je to mnogo trdovratnejša in nevarnejša oblika rasizma od neumnega direktnega rasizma raznih naci slaboumnežev. Politično korekten rasizem razkriva odrinjenost in izključenost določenih delov prebivalstva. To pa počne tako, da ju poglablja in reproducira. S tem, da jim ne da besede oziroma ne vzpostavi možnosti svobodnega izražanja. S tem, da depolitizira vprašanje razmer, v katerih delajo in bivajo. Delo pismo bralcev Mirnesa Alikadića ni objavilo.
Vegradu očitajo črnce. IWW podreja prisotnost v medijih ritmu samoorganizacije in opolnomočenja delavcev. Ta odločitev izhaja tudi iz kritike razvoja sindikalizma v zadnjih dvajsetih letih. Označuje ga močna predstavniška organizacija, ki jo sestavljajo profesionalni sindikalisti, velika prodornost v medijih in šibkost na terenu. Sindikati niso preprečili vzpostavitve diktature na ravni podjetij. Lahko zmobilizirajo javnost, spravijo delavce na ceste zunaj delovnega dne, poskusi organizacije učinkovite stavke pa jim padejo v vodo. Delodajalci seveda igrajo na to protislovje uradnega sindikalnega gibanja. IWW se stvari loteva drugače, kot gradnjo delavske in družbene moči. Link iz časopisa Žurnal24 priča o uspešni medijski akciji IWW. Vegrad pošilja delavce na gradbišča v sosednji Hrvaški, in to na črno in neprostovoljno. Če delavca ulovi inšpekcija in policija, dobi visoko denarno kazen ter prepoved vstopa na Hrvaško za dve leti. To praktično pomeni, da dve leti ne more iz Bosne in Hercegovine ali v njo, saj ne more prečkati ozemlja Republike Hrvaške, stroški alternativnih poti (letalo, preko drugih držav) pa so za delavske plače nedosegljivi. Neprostovoljno delo na črno tako prenaša vse tveganje proizvodnje na delavca, ki ob tem seveda nima niti zdravstvenega niti socialnega ali pokojninskega zavarovanja, podjetja pa se izognejo stroškom pridobitve dovoljenj za delo in socialnih dodatkov, s čimer se stopnja njihovih profitov in osebna odvisnost delavca od delodajalca še povečuje. Ker gre za dobro utečeno in precej pogosto prakso in ker je bila dotična skupina delavcev poslana na Hrvaško proti svoji volji, je IWW obvestil medije. Sledil je manjši mednarodni škandal, delavce pa so še istega dne pripeljali nazaj v Slovenijo.
RADIJSKA ODDAJA VIZA ZA BUDUĆNOST (NA RŠ: 89,3MHZ)
Koncept radijske oddaje Viza za budućnost. Aktivisti in aktivistke Socialnega centra Rog so ob prvih srečanjih z delavci sveta naleteli na veliko oviro za delovanje, ki jo predstavljajo avtoritarne oblike nadzora tako v službi kot v delavskih domovih. Izkazalo se je, da je predpogoj za uspešno samoorganiziranje delavcev vzpostavitev skupnega komunikacijskega prostora, ki bo odpravil osamljenost in izoliranost delavcev ter njihovo ločenost od ostale družbe. V iskanju oblike necenzurirane komunikacije se je pojavila ideja radijske oddaje delavcev za delavce. Koncept oddaje smo poslali na Radio Študent in dobili najprej polurni termin enkrat na mesec, po novem pa imamo dva polurna termina mesečno. Vsaka oddaja je bila priložnost za distribucijo letakov po delavskih domovih. V njih smo vabili k poslušanju oddaje, hkrati pa smo odprli nova vprašanja, ki zadevajo življenjske pogoje delavcev sveta. Radijska oddaja pa ne pomeni zgolj možnosti necenzurirane komunikacije. Predstavlja enega od načinov gradnje biosindikalizma. Gre za iskanje avtonomnih oblik družbene blaginje in za obliko samoovrednotenja. Odpira torej tisto, kar je delavcem sveta v tej družbi sistematično zaprto. "Bosanci so dobri gradbeniški delavci", pravijo sindikalisti in šefi. Mi pa pravimo, da je treba zlomiti zapor dela in osvoboditi kreativnost. V biosindikalističnem boju na terenu direktne in družbene mezde.
Arhiv oddaj Viza za budućnost:
http://www.radiostudent.si/categories.php?catid=239
KAKO JE NASTAL IWW (Invisible Workers of the World, Nevidljivi radnici svijeta, Невидимые рабочие мира, Nevidni delavci sveta)
Poziv na skupščino IWW v Socialnem centru Rog. V angažmaju okrog bivalnih razmer delavcev na Poljanski 66 smo ugotovili, da smo trčili ob paralelen svet skrajnega izkoriščanja in gospostva, ki pa je tudi svet potencialno neobvladljive želje in potreb. Skozi prve razgovore z delavci smo ugotovili, da obstaja v Ljubljani skrita kartografija izkoriščanja, poniževanja in nepodredljivosti. Poljanska in vse težave, na katere smo naleteli, nas je prepričala, da je edina pot do spremembe katastrofalnih življenjskih razmer tista, ki gradi moč. Počasi, od spodaj, potrpežljivo. Zato smo organizirali skupščino IWW, na katero smo vabili po vseh delavskih domovih v Ljubljani. Na njej smo začrtali delovanje IWW v prvem letu obstoja: radijska oddaja Viza za budućnost in aktivistična soraziskava. Cilj te faze boja je celostna analiza položaja delavcev sveta ter vzpostavitev skupnega prostora komunikacije in delovanja.
Odgovor na prejete odgovore Snage in rojstvo IWW. Rezultat skupščine na Poljanski in nato prve skupščine delavcev in aktivistov v Socialnem centru Rog so stališča IWW do odgovorov Snage d.o.o. na skupne zahteve. Na skupščini v delavskem domu so sodelovali tudi predstavniki ZSSS. Kasneje so se v sindikatu odločili za posebno izjavo, ki smo jo po dogovoru vključili v pričujoči dokument. Ime IWW (invisible Workers of the World, Nevidljivi radnici svijeta, Nevidni delavci sveta) je bilo eno od predlaganih imen za nov skupni subjekt, ki je prepričalo največ sodelujočih na skupščini. IWW (Invisible Workers of the World) je sicer ime, pod katerim že delujejo nekatere iniciative za bazičen in bio sindikalizem po Evropi. S tem nimamo težav, saj nas zanima gradnja "One big union".
Zakaj ne premikamo skupščine. Gre za odgovor SC Rog na zahtevo vodstva Snage, da spremenimo čas napovedane skupščine in se držimo njihovega hišnega reda, čeprav ja bil čas skupščine določen med samimi stanovalci delavskega doma. Vrh Snage je skušal s to intervencijo restavrirati svojo avtoriteto na Poljanski 66. Skupščino smo izvedli v predvidenem terminu, dogovorjenem s stanovalci.
Poziv na skupščino na Poljanski. Ko smo dobili odgovore Snage smo sklicali skupščino delavcev in aktivistov na Poljanski. Namen skupščine je bil sprejeti skupna stališča do odgovora Snage in se dogovoriti o nadaljnih korakih. Snaga, ki je v javnosti skušala dajati vtis, da razume stisko, potrebe in zahteve delavcev, je za zidovi podjetja pritisnila na svoje delavce, ki so obenem stanovalci na Poljanski. Prek zastraševanja in manipuliranja (češ, da so aktivisti plačanci lobija, ki skuša zapreti samski dom) delavcev, je Snaga uspela ustvariti klimo sumničavosti in strahu. Zaradi strahu delavcev, da bodo kaznovani zaradi sodelovanja v aktivnostih za izboljšanje življenjskih razmer, smo se odločili, da bomo naslednje skupščine organizirali zunaj delavskega doma, v SC Rog.
Odgovor Snage na zahteve stanovalcev. V Snagi so držali besedo in pripravili svoje odgovore. Ti so polni izmikanja odgovornosti in imajo pravzaprav zgolj PR vrednost. Verjetno so mislili, da je bil naš cilj malo medijske pozornosti in pa grajenje človekoljubne poze. Ker nas ni zanimalo igrati nekakšne predstavnike delavcev, so bili nadaljni odnosi nemogoči. Kot največjo grožnjo so razumeli naše vztrajanje na tem, da je treba v kakršnokoli diskusijo o pogojih migrantskih delavcev vključiti delavce same. To je bila naša lekcija iz samoupravne politične kulture v kapitalizmu.
Letak s poročilom o akciji, ki smo jo izvedli aktivisti SC Rog pred sedežem Snage v Ljubljani. Gre za eno redkih medijskih akcij IWW, ki je bila neizogibna zaradi nasilnih poskusov preprečitve delovanja IWW. V debatah o načinu dela z main stream mediji smo sicer sprejeli pravilo, da je medijsko delovanje v celoti podvrženo ritmu samoorganizacije. Šlo je za tipično komunikacijsko akcijo. Zaradi prisotnosti kamer in novinarjev smo dosegli sestanek z vodstvom podjetja Snage. Direktor Kramžar je tokrat kazal precejšnje razumevanje za problematiko. Mnogo večje kot predstavnika sindikatov v firmi, ki sta slabe razmere v delavskem domu pripisovala nekulturnosti delavcev. Vodstvo podjetja je obljubilo, da bodo pripravili odgovore na skupne zahteve SC Rog in stanovalcev. Naše negodovanje nad odnosom sindikalistov je pripeljalo do sestanka s predstavniki ZSSS in do dogovora o skupnem delovanju. To je trajalo do tiskovne konference ZSSS, na kateri so njeni predstavniki uporabili (kljub drugačnemu dogovoru) informacije o bivalnih razmerah migrantskih delavcev, ki jih je proizvedel IWW, kot argument za zmanjšanje kvot za migrantske delavce.
Pričevanje o represiji med zbiranjem podpisov pod inšpekcijsko prijavo. Med zbiranjem podpisov je prišlo do poskusa upravnika delavskega doma na Poljanski 66, da prepreči zbiranje podpisov. Poklical je policiste, prav tako so v Snagi angažirali provokatorja. Ta večer se je po pričevanju delavcev na območju delavskega doma zadrževal sam direktor Snage Janko Kramžar, ki se je po odhodu aktivistov na parkirišču pogovarjal z omenjenim provokatorjem. Kljub temu, da policisti niso ukrepali proti skupini aktivistov, ki jim je razložila, da zgolj izvršujejo z ustavo garantirane pravice, je incident nekatere delavce odvrnil od podpisa pod inšpekcijsko prijavo.
Inšpekcijska prijava na Zdravstveni inšpektorat RS in Inšpektorat RS za okolje in prostor. Gre za prvo skupno akcijo aktivistov in aktivistk SC Rog ter delavcev iz delavskega doma na Poljanski 66. Dogovorili smo se, da v SC na osnovi zbranih pritožb delavcev pripravimo besedilo inšpekcijske prijave. Nato se delavci podpišejo pod inšpekcijsko prijavo.
Zahteve stanovalcev na Poljanski 66. Socialni center Rog je novembra 2007 sodeloval na demonstracijah za višje plače, ki so jih organizirale velike sindikalne organizacije. Demonstracij se je udeležil v okviru avtonomnega bloka z geslom (med ostalimi) FuckTory - Free Space (jebeš tovarne - hočemo svobodne prostore). Čeprav demonstracija ni omogočala preboja heretičnih idej zunaj sindikalnega mainstreama zahtev po višji direktni mezdi, je bila za SC zanimiva zaradi sodelovanja s študenti in študentkami v okviru Avtonomne tribune. Ker ima kolektiv SC Rog "senzibilnost" za izključene populacije, so nam tovariši in tovarišice iz AT "naložili" distribucijo letakov za demonstracijo v okviru avtonomnega bloka v samskih domovih, kjer živijo tuji delavci. Ekipa SC se je tako zapletla v diskusijo s stanovalci delavskega doma na Poljanski 66, ki je v lasti Snage d.o.o. This was the beginnig of a beautiful friendship.
Copy left zaznamek: Objavljeno gradivo (razen medijskih člankov in odgovora Snage) je proizvod v IWW združene aktivistične raziskovalne skupine v Socialnem centru Rog in delavcev sveta. Metodologija raziskave in njeni rezultati so podvrženi imperativu podružbljanja vednosti. Gradivo smejo uporabljati (tj. reproducirati, distribuirati, predvajati ipd. njegove dele in celoto) delavci sveta in vsi, ki pri praktičnem proizvajanju vednosti tako na ravni metode kot na ravni uporabe rezultatov sledijo temu imperativu. Vse drugačne uporabe gradiva morajo biti zaradi izogibanja prilaščanju skupne družbene vednosti korektno opremljene s citati in z navajanjem vira, ki je IWW. Komercialna uporaba (na primer kot baza znanja za pridobivanje finančnih sredstev za znanstvene, civilnodružbene, medijske ali druge projekte, ki vzpostavljajo odnos subjekt-objekt) je prepovedana. It’s class struggle, baby!
Discussion
Reply to this article