Vpričo krize je treba delati na hipotezi revolucije kot prakse radikalne spremembe družbenih odnosov in sveta. Proti onemogočujoči kulturi zgodovinskega revizionizma in inkvizitorskega redukcionizma, ki skuša anatemizirati vsako idejo radikalne družbene spremembe in revolucije, je treba postaviti pluralnost vstajniških kultur - njihove dileme, njihova protislovja, njihove konceptualne in praktične inovacije. Na ta način lahko razklenemo in sprostimo krč, ki ga povzroča revizionistična konstrukcija (...)