<?xml 
version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" 
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
>

<channel xml:lang="en">
	<title>NJETWORK</title>
	<link>http://www.njetwork.org/</link>
	
	<language>en</language>
	<generator>SPIP - www.spip.net</generator>

	<image>
		<title>NJETWORK</title>
		<url>http://njetwork.org/local/cache-vignettes/L144xH56/siteon0-39537.jpg</url>
		<link>http://www.njetwork.org/</link>
		<height>56</height>
		<width>144</width>
	</image>



<item xml:lang="en">
		<title>Bralni Kro&#382;ek SC Rog: Marx onkraj Marxa</title>
		<link>http://njetwork.org/Bralni-krozek-SC-Rog-Marx-onkraj</link>
		<guid isPermaLink="true">http://njetwork.org/Bralni-krozek-SC-Rog-Marx-onkraj</guid>
		<dc:date>2009-09-14T21:17:34Z</dc:date>
		<dc:format>text/html</dc:format>
		<dc:language>en</dc:language>
		<dc:creator>blanco</dc:creator>


		<dc:subject>Poudarjeno</dc:subject>

		<description>Marx onkraj Marxa so v knji&#382;ni obliki izdana predavanja Antonija Negrija o Marxovih Grundrisse na &#201;cole normale Sup&#233;rieure. Izra&#382;ajo obdobje, ko je revolucionarno gibanje iskalo nove temelje in to v obliki, ki ne bi bila manj&#353;inska. V &#269;asu, ko nastane neprehoden prepad med dru&#382;benimi gibanji ter institucijam zgodovinskega delavskega gibanja, tematizirajo nepovratno krizo socializma in delajo na novih teoretskih nastavkih za komunisti&#269;no gibanje. V Sloveniji je bila recepcija Negrijevega dela Marx (...)

-
&lt;a href="http://njetwork.org/Bralni-krozek-SC-Rog" rel="directory"&gt;Bralni kro&#382;ek SC Rog&lt;/a&gt;

/ 
&lt;a href="http://njetwork.org/Poudarjeno" rel="tag"&gt;Poudarjeno&lt;/a&gt;

		</description>


 <content:encoded>&lt;div class='rss_texte'&gt;&lt;p&gt;Marx onkraj Marxa so v knji&#382;ni obliki izdana predavanja Antonija Negrija o Marxovih Grundrisse na &#201;cole normale Sup&#233;rieure. Izra&#382;ajo obdobje, ko je revolucionarno gibanje iskalo nove temelje in to v obliki, ki ne bi bila manj&#353;inska. V &#269;asu, ko nastane neprehoden prepad med dru&#382;benimi gibanji ter institucijam zgodovinskega delavskega gibanja, tematizirajo nepovratno krizo socializma in delajo na novih teoretskih nastavkih za komunisti&#269;no gibanje.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;V Sloveniji je bila recepcija Negrijevega dela Marx onkraj Marxa (slovenski prevod izide leta 1985 pri Krtu) pogojena z zakoreninjenostjo pojmovanja nujnosti centralizacije mo&#269;i in predstavni&#353;tva. Tak&#353;no pojmovanje razmerja med dru&#382;beno mo&#269;jo in politi&#269;no oblastjo je logi&#269;no vodilo k temu, da so geslo &quot;&#381;ivela proletarska revolucija!&quot; zamenjali z nacionalizmom in totalnostjo oblasti kapitala. Zbanaliziran leninizem, ki je popa&#269;il tiste dele Negrijevega dela, ki so tematizirali revolucijo od spodaj, sovra&#353;tvo do oblik politi&#269;ne centralizacije in avantgardizma, koncept kompozicije razreda kot alternativo konceptu razredne zavesti, pove veliko o &quot;slavnih&quot; osemdesetih letih prej&#353;njega stoletja. Tak&#353;ne banalizacije pa niso bile dovolj, zato je morala Negrijeva tematizacija komunisti&#269;ne politike, ki se je napajala iz hereti&#269;nega komunisti&#269;nega gibanja, ki se ni tolklo le s fa&#353;izmom bur&#382;oazije, ampak tudi s partijskimi nomenklaturami, ostati tako reko&#269; neopa&#382;ena. Do za&#269;etka tega stoletja, ko kolektiv Politi&#269;nega laboratorija pri &#268;asopisu za kritiko znanosti objavi prevoda del Hardta in Negrija Imperij in Multituda. Obnovljeno zanimanje za teoretsko produkcijo hereti&#269;nega komunisti&#269;nega gibanja iz &#353;estdesetih in sedemdestih let prej&#353;njega stoletja sovpada z nastankom alterglobalizacijskih gibanj. Zanje je zna&#269;ilno zavra&#269;anje koncepta predstavni&#353;tva in &#353;ibkega subjekta. Pravzaprav tisto, kar je rde&#269;a nit Negrijevega branja Grundrisse: subjektiviteta ni zgolj izkori&#353;&#269;anje, je tudi subverzija in tranzicija.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Namen bralnega kro&#382;ka je v prvi vrsti prispevati k teoretski podlagi za soo&#269;anje s pomembnimi vpra&#353;anji dana&#353;njega aktivizma (aktivist, ki izhaja iz prve osebe in ne predstavlja, ampak vzpostavlja; figura intelektualca, ki ni univerzalna zavest, ampak proizvajalec specifi&#269;nih nepodredljivih vednosti; politi&#269;na organizacija, ki ne sku&#353;a poenotiti mnogoterosti bojev v obliki avantgardne partije, obenem pa jih ne razume kot partikularnosti, ki se sestavijo skozi reprezentativno ma&#353;inerijo; delovanje iz kompozicije razreda in ne iz zimzeleno dogmati&#269;nih principov organiziranja...). Obenem pa je tudi prilo&#382;nost za seznanjenje z Marxovimi nesintetiziranimi kategorijami in s &#353;e vedno navdihujo&#269;o epizodo komunisti&#269;nega gibanja, ki je &#353;lo po Marxovih stopinjah onkraj Marxa.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Poleg slovenskega bomo uporabljali tudi angle&#353;ki in francoski prevod Negrijevega dela Marx onkraj Marxa ter Marxovo Kritiko politi&#269;ne ekonomije 1857/58 (Delavska enotnost, 1985). Od udele&#382;encev/k bralnega kro&#382;ka se pri&#269;akuje, da bodo pred vsakim sre&#269;anjem prebrali/e dolo&#269;ena poglavja in se seznanili/e s terminologijo in klju&#269;nimi vpra&#353;anji. Za materiale bo poskrbljeno. Kdor &#382;eli sodelovati na bralnem kro&#382;ku, se mora prijaviti na mail &lt;a href=&quot;mailto:soc.center.rog@gmail.com&quot; class='spip_mail'&gt;soc.center.rog@gmail.com&lt;/a&gt;. Tako bomo lahko dolo&#269;ili datum, ki bo ustrezal vsem. Prijave zbiramo do 20. septembra. Prva seansa bo v tednu med 21. in 27. septembrom.&lt;/p&gt;&lt;/div&gt;
		
		</content:encoded>


		

	</item>



</channel>

</rss>
