NJETWORK

Integriran globalni kapitalizem in ne-garantirani (Félix Guattari)

blanco — 2010-04-27T15:40:37Z

V Italiji so se različni tokovi Delavske avtonomije angažirali v interpretaciji dejstva, ki se ga ne da zanikati: nastanek novega delavskega sveta, še posebej na margini, nepovraten razvoj precejšnjega dela populacije, ki po definiciji uhaja procesom garantiranega dela. To imenujejo "negarantirani", "prekerni delavci", "črni delavci", "študentski delavci". To so marginati, tako v delu kot v študentskem življenju, ki zavračajo legitimacijo veljavnih procesov produkcije, obstoječe sisteme menjave. Razvijajo drug tip odnosov z družbo in z vsakdanjim življenjem, drug tip investiranja tega, kar imenujemo produkcija osebnega in kolektivnega življenja, drug tip odnosov do dela, tako da povezujejo položaj neprostovoljno brezposelnega z namernim zavračanjem predlaganega jim dela.

Kategorizacija razredov - delavski, malo meščanski in meščanski ali srednji razred, kmečki in tako naprej - nam nikakor ne omogoča razjasniti problematike molekularnih revolucij. Zdi se mi, da se načini strukturiranja družbenih subjektivitet danes ne prekrivajo z ločevanjem različnih kategorij populacije v ta tip entitet, skupaj z antagonističnimi odnosi med njimi. Oziroma natančneje, jasno je, da te ločitve, te segmentarnosti še vedno obstajajo, vendar soobstajajo z drugim načinom subjektivacije, načinom, ki prečka celoto te družbene segmentarnosti.

Te razredne kategorije torej križamo z drugim načinom kategorizacije. Predlagal bom tri kategorije: kapitalistične elite, garantirani delavci in ne-garantirani. Te tri kategorije sodelujejo pri enakem razmeščanju družbenega reda, pri enakem produktivnem in mentalnem discipliniranju - z zelo poudarjenimi odnosi ponotranjanja, ki je v funkciji pozicioniranja vsakega glede na druge. V subjektiviteti "ne-garantiranih" na primer obstaja dvojna nadjazna ponotranjenost: "sem drek, saj nisem garantiran", "če bi bil nekaj, kar ima vrednost, bi bil v filmskih podobah, v reklamah..." to pomeni v idealih standardov življenja, ki jih neprestano prenašajo mediji elit. Toda, če gledamo subjektiviteto elite, vidimo, da prav tako ponotranja subjektivne dimenzije garantiranih in ne-garantiranih: "Sem del elite, saj zasedam mesto vodilnega osebja, univerzitetnega profesorja ali kaj podobnega. Vendar, na določen način moram ostati na preži. Če se ne podvržem dominantnim etiketam in pravilom, lahko že danes ali jutri tudi sam padem v kategorijo ne-garantiranih, saj nimam položaja finančne aristokracije ali starodavnega plemstva."

Kategorija garantiranih se nenehno nahaja v tej oscilaciji med garantiranjem svojega mesta in teženjem k temu, da bi bil del kapitalistične elite, pri čemer ni nobenega dvoma, da je to nemogoče. Semiotične in kulturne formacije določajo, da je lahko določena oseba genialna, lahko preštudira vse knjige sveta, izjemno dela, pa ji zaradi tega, ker prihaja iz določene družbene sredine, nikoli ne bo dovoljeno, da postane del kapitalističnih elit. Ta oseba najde kompenzacijo v tem, da skuša zasesti določen tip vmesne pozicije, nikoli pa ne bo imela dostopa do popolnega prepoznanja s strani sistema aktualnih elit. To je nekaj, kar obstaja v "razvitih" kapitalističnih državah, očitno tudi v državah kot je Brazilija, in vse bolj tudi v državah za železno zaveso: to so zelo močne nezavedne pregrade, ki razmejujejo elite.

Kapitalistični način produkcije subjektivitete intervenira v najbolj menjavajočih se sredinah. Zato se ne zastavlja vprašanje ali pripadaš malomeščanski sredini ali sredini profesorjev. Vse, kar je treba vedeti, je, kako se postavljaš glede na nezavedne kategorizacije subjektivitete: "imaš željo in možnost, da se integriraš v kapitalistične elite?", se boš ravnal tako, da boš preživel v sistemu 'garantizma'?" Ta kategorija garantiranih obstaja tako v delavskem razredu, kot v sredini intelektualcev ali v vojaški sredini - obstaja povsod. Torej, problematika, ki se danes postavlja, zadeva dejstvo, da v taboru ne-garantiranih ne najdemo zgolj socialno izključenih ljudi, ampak tudi komponente, ki so nosilke nasprotovanja celotnemu procesu subjektivacije. Komponente, ki so nosilke preizpraševanja, vključno s tem, kar se lahko zgodi na nivoju kapitalističnih elit.

Marx je v določenem trenutku dejal, da je delavski razred nosilec aspiracij, ki zadevajo vse družbene plasti in to je tisto, kar mu daje revolucionarni potencial, potencial, ki ravno zaradi tega ne zadeva zgolj svoje lastne usode, ampak tudi usodo celote družbenih odnosov. Toda očitno je, da garantiran delavski razred absolutno nima več tega revoluconarnega potenciala, saj živi v odvisnosti in kontra odvisnosti od elitističnih sistemov, ki ga dobesedno režejo na kose. Nosilec revolucionarnih aspiracij, ki zadevajo celoto načinov subjektivacije, je delavski razred kot ne-garantiran, ali kot garantiran, ki zavrača sistem garantiranosti. Na ta način bom zastavil problem, na način, ki nam omogoča, da si zamislimo zavezništva, sisteme transverzalnosti, da lahko prehajamo med katerimikoli družbenimi kategorijami. Namreč, kar nas združuje, je subjektivna pozicija, pozicioniranje želje glede na tendenco IGK, da si prilasti totalnost načinov subjektivacije.

Kapitalizem predobro ve, kako se ukvarjati s sociološkimi razrednimi delitvami. Medtem ko je resničen teren njegove ranljivosti danes postala zmožnost preživetja in ustvarjanja, zmožnost, ki jo neposredno ogroža kapitalistična subjektiviteta. V obdobju Nove kulture smo lahko videli ljudi iz elite, še kako garantirane, z visokimi plačami, ki so se počutili tako nesrečne in so tako težko prenašali svoj način eksistence, da so se raje odpovedali svojemu družbenemu statusu, da bi se dobro počutili v svoji koži, v svojih družbenih razmerjih.

Vprašanje tukaj zadeva nekaj takšnega: država blaginje, država družbene dobrobiti in sistemi garantiranja so na določen način korenito odtujujoči. To pa prinaša potencial gigantskega nasprotovanja, ki prečka vse.

Zdi se, da je stara dihotomija med garantiranimi delavci in ne-garantiranimi v procesu preseganja tako v PT (Delavska stranka) v Braziliji, kot v Solidarnosti na Poljskem. V teh primerih nastaja nov tip zavezništva, ki združuje najbolj različne tipe ne-garantiranih in garantiranih, ki zavračajo sistem garancije.

Prevod A.K. iz Félix Guattari in Suely Rolnik: Micropolitiques (1986)

Brezup in upor v Grčiji (Yannis Almpanis)

blanco — 2010-03-17T00:03:44Z

Radikalna levica in družbena gibanja so tokrat predvideli prihodnost. Ko je Grčija z zmagoslavnimi praznovanji vstopala v evroobmočje, smo svarili, da bo zaradi velikanske neenakosti med dobro razvitimi ekonomijami na severu Evrope (kakršna je Nemčija) in razmeroma šibkim evropskim jugom (kot je Grčija) v kombinaciji s konzervativnim političnim ravnovesjem moči neizogibno prišlo do velikanskega pritiska na plače. Ker ni več mogoče devalvirati valute in ni evropskih mehanizmov, s katerimi bi se dalo uravnotežiti velikanske razlike med različnimi evropskimi ekonomijami, se vsako prizadevanje za ekonomskim poravnavanjem osredotoči na »spremenljivke« neposrednih in posrednih stroškov dela. Deset let kasneje so se naše zlovešče napovedi (ki so jim tedaj očitali, da so »levičarske« in »dogmatične«) izkazale za resnične.

Ko je Grčija živela svoje glamurozne sanje olimpijskih iger leta 2004, se nas je le peščica upirala »Novi krasni ideji« o našem veličastnem in zgodovinskem narodu. Izkupiček praznovanja »mogočne Grčije« je bil resničen polom: cena med 20 in 30 milijardami evrov (še zmeraj nihče ne pozna natančne številke) za povsem neproduktivne naložbe. V Atenah je sedaj polno zaprtih ogromnih stadionov, ki jih nihče ne uporablja…

Ko je sodni dan končno prišel, se skoraj nihče ni več spominjal besed neoliberalnih politikov in glavnega toka množičnih medijev izpred zgolj nekaj let. Zato je novi »socialistični« vladi uspelo najti grešne kozle za nacionalne finančne težave. Na eni strani je bil naš nezaščiten narod (ki je bil nekaj let prej tako mogočen) predstavljen kot žrtev »tujih« mednarodnih špekulantov. Na drugi strani je bila kriza rezultat kroničnih strukturnih težav grške ekonomije: prevelikega javnega sektorja, preveč (in predobro plačanih) uslužbencev javnega sektorja. Če državi ne bo uspelo aprila in maja najti 24 milijard evrov za financiranje lastnega javnega primanjkljaja, in če bo morala še naprej sposojati si na mednarodnih trgih po 6,3% obrestni meri, bo bankrot neizogiben. Če se mu želi izogniti, mora država ponovno pridobiti zaupanje Evropske unije in mednarodnih trgov, da bi našla poceni denar (z nizkimi obrestnimi merami) za svoj javni dolg. In najboljši način za ponovno pridobitev zaupanja »trgov« je uvedba bolečih ukrepov zoper lastne ljudi. To je pravo izsiljevanje: če delavci ne sprejmejo varčevalnih ukrepov, bo država bankrotirala.

Pakt stabilnosti in razvoja, ki sta ga izdelala grška vlada in EU je zares boleč: okrog 10% znižanje plač uslužbencev v javnem sektorju, povečanje DDV za 2%, zmanjšanje javnih izdatkov za 10%, dodatni dve leti delovne dobe za pokojnino, zmanjšanje sredstev za izobraževanje za 100 milijonov. Cilj vlade je, da prihrani preko 4 milijarde evrov in da pošlje EU in mednarodnim trgom sporočilo popolne lojalnosti dogmi neoliberalnega fundamentalizma.

Plan navkljub njegovi antisocialni naravi očitno ni prepričal mednarodnih trgov in za Grčijo so obrestne mere še vedno previsoke (višje od 6%). Zato je pred vrati rešilni načrt EU. Trenutno je njegova točna oblika še neznanka. Smo pa precej gotovi, da bo evropska "pomoč", skupaj s politikami naše vlade, vodila k neizogibnemu socialnemu bankrotu. Napovedi Deutsche Bank so strašljive: recesija v višini - 7,5% BDP do leta 2012, 20% brezposelnost (okrog milijon brezposelnih). Edino, kar bo zagotovo rešeno s programom stabilnosti in razvoja, so profiti mednarodnih špekulantov in grških delodajalcev (v resnici je ta program implementacija vsega, kar je v zadnjih dvajsetih letih zahtevala Grška delodajalska federacija).

Seveda je bila možna drugačna pot in alternativna ekonomska politika je vedno možna. Grški javni dolg (113% BDP) je večji od javnega dolga preostale evro skupine, ča pa dodamo privatni dolg, je vsota dolga 173% BDP, kar pa je manj od ostale evro skupine (zelo razvita država Japonska ima na primer javni dolg v višini 200% BDP). Pred evro obdobjem, leta 1993, je Grčija plačevala 14% svojega BDP za financiranje lastnega dolga; sedaj plačuje 6%. Kot lahko vidimo, grški dolg sploh ni tako velik. Resničen problem je, da je evro cona utemeljena na skrajno rigidnih neoliberalnih pravilih, ki pretiravajo s pomenom javnega dolga in otežujejo njegovo financiranje (tako je na primer prepovedano izdajati obveznice za domači trg).

K temu dodajamo, da so obstajali drugi načini, s katerimi bi lahko grška vlada prišla do denarja. Na primer, lastniki ladij (Grčija ima največjo komercialno floto na svetu z več kot 4000 ladjami pod grško zastavo) dobivajo povrnjen DDV za dobrine, ki jih kupijo v grških pristaniščih; država tako izgubi okrog 6 milijard evrov vsako leto, prihranki, ki ga predvideva pakt stabilnosti pa so ocenjeni na precej manj od 5 milijard. Lani so grški lastniki ladij plačali manj davkov, kot so morali plačati imigranti za takse, ki jih morajo poravnati za pridobitev zelene karte. Poleg tega je večina grških delodajalcev prenesla svoje dobičke v ciprska off sore podjetja (davčna stopnja 10%), grška pravoslavna cerkev je neobdavčena (naši sveti spriritualni voditelji so državni prvaki v nepremičninskem biznisu: so lastniki gozdov, polj, jezer in tisoče stavb), vsako leto delodajalci protizakonito ne vplačajo več kot 8 milijard evrov v sistem socialnega zavarovanja, 800000 "malih" in "srednjih" biznisov plačuje isti davek kot delojemalec, katerega plača je okrog 2000 evrov na mesec, grške banke so dobile 28 milijard evrov javnih sredstev na začetku krize in sedaj špekulirajo z javnim dolgom (v resnici je večina "mednarodnih" špekulantov Grkov, Nemcev in Francozov...), in vsako leto gre 4% BDP za vojaške izdatke (to pomeni 10 milijard, ki jih dobijo "obrambne" industrije ZDA in EU). Vse to kaže na to, da bi vlada lahko vzela denar od bogatih, odločila pa se je, da ga raje vzame revnim. Pod oznako nacionalne nuje se skriva razredna izbira.

Na koncu ne smemo pozabiti evropskega nivoja. Socialna katastrofa, ki jo sedaj doživljajo Grki, je proizvod neoliberalne strukture evropske monetarne in finančne unije. Skupna valuta brez skupnega proračuna, združen evropski trg brez kakršnegakoli mehanizma za transfer virov od bogatih k revnim, pakt stabilnosti, ki sloni na najtrši neoliberalni dogmi in katerega edini interes so profiti, medtem ko mu ni niti malo mar za ljudi. Kriza kaže, da je nemogoče živeti pod Maastrichtskimi kriteriji.

Grčija je bila vedno dežela velikih socialnih neenakosti. O tem priča podatek, da dosega grška kupna moč 92% kupne moči v evro coni, medtem ko dosegajo plače le 70%. Socialna realnost, ki so jo ustvarili novi ukrepi, pa je postala preprosto nevzdržna. Ljudje ne morejo živeti s tako zmanjšanim dohodkom, domač trg bo za dolgo časa zamrznjen, še več, izginja upanje, da lahko najdemo izhod iz bede. Ta občutek obupa povečuje grenak občutek, da so nas Evropejci pustili na cedilu in da je tako imenovana pomoč EU oblika politike Mednarodnega finančnega sklada (IMF), ki bo vodila k socialni krizi, značilni za tretji svet. V Grčiji se srečujemo s takšnim občutkom brezupa prvič po koncu državljanske vojne konec štiridesetih let prejšnjega stoletja.

Obup seveda ne vodi avtomatično k uporu. Mnogi čutijo, da se na da nič narediti. Težko je premagati že lastno vlado, kaj šele istočasno grško vlado, EU, IMF, Nemčijo, Francijo, skrivnostne mednarodne trge, cel svet, ki je združen proti grškemu delavskemu razredu. Po drugi strani se vedno več ljudi zoperstavlja vladi in mobilizacije so vse večje. Dve zelo uspešni splošni stavki, ogromne demonstracije v vseh velikih mestih, akcije in hepeningi, oblikovanje bazični sindikatov, koordinacij in lokalnih komitejev, pogumen upor policijskim provokacijam. Delavci so na pohodu, čeprav temu nasprotuje vodstvo Delavske splošne konfederacije. In zdi se, da bolj kot bodo ljudje čutili učinke novih ukrepov, močnejši bo upor.

Prevod Njetwork

Revolucija ljubezni (ob napadu na Open)

blanco — 2009-07-10T19:05:53Z

Literarni večer v v baru Open, ki je potekal v sklopu Tedna parade ponosa in sovpadel z letošnjim dnevom državnosti, je s palicami, baklami in kamni prekinila večja skupina zamaskiranih atentatorjev. V aktu strahopetnega sovraštva, v katerem so napadalci vzklikali „smrt pedrom“, je bil ranjen aktivist Mitja Blažič. Lahko bi porekli, da gre pač za še en napad marginalne skupine „nestrpnežev“ na „drugačne“. Da smo ponovno priča še enemu v nizu nasilnih incidentov, katerih žrtve so istospolno usmerjeni, obiskovalci in oblikovalci Metelkove in Roga, antifašisti, prosilci za azil ter drugi pripadniki raznih „manjšin“, ki so jih zagrešili malce prenapeti „naši fantje“ (kakor so se izrazili policisti v poročilih o rasističnem napadu na Trubarjevi ulici pred leti). Morda bi porekli, da omenjeni dogodek, ki je sicer vsega obsojanja vreden, vendarle ne pomeni neke velike katastrofe in prelomnice, saj živimo v demokratični družbi, v kateri, razen v redkih izjemah, vladata spoštovanje drugačnosti in strpnost. Takšno razmišljanje nas lahko pripelje k zaključku, da pretirana reakcija vendarle ni potrebna, saj bodo institucije, ki varujejo človekove pravice in demokracijo, opravile svoje delo.

Ne bi se mogli bolj motiti. Sam način izvedbe napada na udeležence literarnega večera – organiziran, natančno načrtovan, izveden v paravojaški maniri – kaže, da se je zgodil alarmanten dogodek, kvalitativen skok v praksi nasilja iz sovraštva. Agresija zamaskiranih in oboroženih napadalcev proti udeležencem javne prireditve in proti samemu javnemu prostoru, ki tako v svojem imenu kot v praksi izpričuje popolno odprtost, priča o izjemno nevarnih in novih razsežnostih desničarskega političnega nasilništva. Način izvedbe napada kaže na to, da so njegovi avtorji prepričani, da je njihovo dejanje sprejemljivo in legitimno, da pravzaprav izraža prepričanje večine. Ne gre torej toliko za napad marginalcev, ki jih bodo sankcionirale institucije pravne države, ampak bolj za obliko vigilantstva, za politično dejanje in politični atentat, ki ima zaslombo v splošni družbeni klimi, ki jo ustvarjajo institucije oblasti, tudi v času tako imenovane leve vlade.

Slednja je v času krize še zaostrila nacionalistično agendo. Na dnevnem redu je poenotenje okrog nacionalnega interesa glede meje s Hrvaško, premier Pahor se pogovarja in celo pogaja s skupinami desničarskih ekstremistov, ki so odkrito ksenofobni, rasistični in homofobni, predsednik republike sklicuje posvete o domoljubju, na katerih skušajo izluščiti pravo vsebino slovenstva in oblike njegove implementacije. Na koncu predsednik napove, da bodo v pogovore vključili mlade. Verjetno misli na tiste mlade domoljube, ki se sami radi imenujejo nacionalsocialisti in ki so 27. aprila želeli demonstrirati proti gradnji džamije v Ljubljani. Povedno je, da se skrajno desne skupine v Sloveniji identificirajo z državnimi simboli. Tovrstne politične skupine so vsaj v preteklosti prezirale konkretne države, njihove ustave in simbole, češ da so preveč liberalne in kot takšne vzrok dekadence naroda. Spomnimo se samo odnosa nacistov do weimarske Nemčije. Pri nas se politične skupine, ki prisegajo na sovraštvo do družbenih praks, ki jim predstavljajo bolno tkivo na zdravem narodovem telesu, istovetijo z državo Slovenijo in s tem pričajo o tem, kaj je ta država. Njihov projekt je identičen projektu države, ki je svojo osamosvojitev tlakovala z izbrisom, s privatizacijskim ropom, z institucionalno diskriminacijo in rasizmom. Njihova ideologija etnonacionalnega ekskluzivizma se popolnoma ujema z institucionaliziranim apartheidom. Njihov projekt očiščenja naroda se popolnoma ujema z nacionalizmom, ki ga politične elite vsiljujejo in reproducirajo v šolah, kjer bo pod levo vlado državljanska vzgoja postala domoljubna vzgoja, šolski programi pa bodo še naprej utemeljeni na podmeni homogenosti slovenske družbe, na državnih proslavah, kjer poudarjajo, da so za ohranitev naroda dovoljena vsa sredstva, v napenjanju mišic v odnosih s sosedami, na posvetih o domoljubju, v aktivni podpori pogromom. Še pomnite Ambrus? In seveda na ulicah, kjer bodo „naši fantje“ branili slovenstvo s sredstvi, ki jih država (zaenkrat) ne more (odkrito) uporabljati.

Če se nam zdi, da smo prišli z napadom na Open do vrha nasilja, ki ga generira diskriminatornost in izključevalnost družbenih institucij in ki se vse bolj nesramežljivo izraža v skrajno desničarskih paravojskah, se lahko po pobočju onkraj tega vrha spustimo v bogato fenomenologijo uporov. Kot nas učijo številne tovrstne epizode, je subjektivno nasilje vedno izraz institucionalnega in strukturnega nasilja. Še več, subjektivno nasilje, kakšno je nasilje rasističnih ali homofobnih tolp, priča o začetku krhanja institucionalizirane rasne, etnične, seksualne ali razredne dominacije. Nastanek Ku Klux Klana na primer sovpada z nezaustavljivim procesom abolicije suženjstva. Najhujše oblike subjektivnega rasističnega nasilja na jugu ZDA v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sovpadajo z rastjo gibanja za državljanske pravice in z rastočo nepokorljivostjo in pogumom Afroameričanov. Primere te zakonitosti nasilja najdemo tudi v naši neposredni okolici. Slovenija je bila oaza demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravičnosti vse do trenutka, ko so se kot organizirana zahteva in izziv diskriminatornosti in izključevalnosti institucije državljanstva pojavili izbrisani. Takrat so pripadniki političnega establišmenta odložili ovčja oblačila, pomirjujoče liberalne diskurze pa so zamenjale grožnje in reprodukcija klime strahu. Seveda so izbrisani obstajali tudi pred začetkom organiziranega in kolektivnega boja izbrisanih. Vendar kot posamezniki, ki so bili na milost in nemilost prepuščeni sistemskemu in institucionalnemu nasilju. Šele ko so se uprli, so postali tarča subjektivnega nasilja nad družbeno skupino izbrisanih. Pa dajmo še en primer. V času krize lahko spremljamo hude zaostritve v izvajanju politike upravljanja z migracijami v Sloveniji. Država je tako sprejela novo, še restriktivnejšo, škandalozno in etnicizirano uredbo o kvotah za migrantsko delo. Kot razlog za prepoved izdajanja delovnih dovoljenj točno določeni etnični skupini so navedli zlorabe sistema. Seveda gre za zgodbo o slamnatih podjetjih, ki so jih ustanavljale osebe s stalnim prebivališčem na Kosovu in ki priča o uspešni manipulaciji instrumenta, katerega edina uporabna vrednost do sedaj je bila skrajna zloraba migrantskih delavcev. Tovrstne prakse migrantskih delavcev, kljub vsej ambivalentnosti, ki jo predstavlja na primer obstoj etničnih posrednikov, pričajo o tem, da še zdaleč niso šibek subjekt. Z drugimi besedami, ljudje imamo moč, in nasilne reakcije oblasti so pogosto odgovor na to moč. Ko zamaskiranci organizirano napadejo gejevski in lezbični literarni večer, je to znak, da je GLBTIQ skupnost močna in da so družbene institucije, ki postavljajo norme in sankcionirajo odklone, v krizi. In njihovo vladavino bodo lahko reproducirali le še z avtoritarnimi in terorističnimi sredstvi. Ta trend je še kako jasen in odkrit v odzivih desnice. Institucije normaliziranja bodo branili z vsemi sredstvi. Ljudmila Novak je tako napad na Parado ponosa opravičevala z zgražanjem in jezo, ki ju pri nekaterih vzbudi javno manifestiranje spolnih nagnjenj. Napad je po njenem mnenju odgovor na družbene prakse, ki nočejo več biti zgolj zasebne, ki hočejo priznanje in ki s tem spodkopavajo družbene institucije kot proizvajalke normalnosti. Levica se v dneh po napadu kot vedno spreneveda. Seveda obsoja napad in poziva k strpnosti do drugačnih. Vendar te obsodbe in pozivi niso niti enoglasni (ne pozabimo na vztrajni molk predsednika republike in premiera) niti jih ne spremljajo dejanja. Razen v redkih izjemah. Dejanje, ki ga danes mnogi pričakujemo od levice, ki ima parlamentarno večino in vlado, je instituiranje enakopravnosti istospolnih partnerstev in s tem odstranitev humusa, iz katerega poganja homofobija. Vendar nacionalistična agenda leve vlade vliva precejšnjo mero skepse. Nacionalistično agresivnost navzven vedno spremlja normalizacijska agresivnost navznoter in obratno. Liberalni diskurzi o drugačnosti, njenem spoštovanju in toleranci, te dvome zgolj še poglabljajo. Ko so desettisoči izbrisanih v devetdesetih ječali pod vsakodnevnim sistemskim in institucionalnim nasiljem, ko so bile množice podvržene privatizacijskemu nasilju, so liberalni ideološki aparati osveščali z bahato kampanjo, imenovano „vsi drugačni, vsi enakopravni“. Te ideologije vplivajo na preseganje neenakosti, neenakopravnosti in diskriminacije ravno toliko, kot vpliva ideologija laissez faire in svobodnega trga na preseganje ekonomske in socialne neenakosti.

Zato je morda pametneje, da prisluhnemo Ljudmili Novak in njenim kameradom na desni. Ne zato, ker lahko od njih pričakujemo rešitve, ampak zato, ker v svoji brutalnosti zelo natančno izražajo bistvo temeljnega političnega konflikta danes, ki izhaja iz vzpona postpolitičnega, iz destabilizacije meje med zasebnim in javnim, ki je utemeljevala moderno državo in državljanstvo. Točno tako, kot pravi gospa Ljudmila: ljudje hočemo javno manifestirati tisto, kar je bilo v modernem sekularizmu pregnano v zasebno. Ne zgolj manifestirati, ampak investirati v skupne družbene institucije. V slednje hočemo prevratniško investirati svoje in različne oblike življenja. To pa je velika grožnja modernim oblikam gospostva, ki so nasilnost ter diskriminatornost družbenih institucij zamaskirale v njihovo domnevno nevtralnost in normalnost. Da, draga gospa Novak, ekskluzivizem institucije heteroseksualne družine je instituirana in objektivirana dominacija. Je normalizirana in instrumentalizirana seksualnost, je neenakost in diskriminacija, gospostvo ene družbene skupine nad drugimi.

Ne glede na to, kaj govorita in delata levica in desnica, je najpomembneje to, da se skupnost ni pustila prestrašiti. Še več, dobila je nov zagon in odločnost. Ljudje se torej ne bodo vrnili v omare, ampak bodo ostali v javnosti, ostali bodo politični in zahtevali bodo, da se njihova intima investira v skupne družbene institucije. In na tej ravni čaka multitudo še ogromno dela. Lotiti se mora šol, ki so generator etničnega izključevanja, zamaskiranega v liberalno vrednostno in ideološko nevtralno šolo, lotiti se mora institucij države blaginje, ki reproducirajo patriarhat in vzpostavljajo družbo apartheida, lotiti se mora migracijske politike itn. Tega pa se lahko loti samo v prvi osebi. Kot lezbijka, gej, muslimanka, migrantski delavec, ženska, prekerec, postfordistična proletarka, ki gradi in krepi svoje prostore, avtonomijo, politično moč. Ne pa kot znanilec nekih lažnih univerzalnih vrednot, človeškega bratstva in večnega miru. Živimo v razredni družbi, v družbi, kjer se socialna ali politična izključenost prekriva s katerokoli posebno okoliščino. Pot osvoboditve se začne s priznanjem tega preprostega dejstva in z gradnjo boja in moči na osnovi katerekoli posebne okoliščine. Le na ta način lahko multituda raztrešči normalizacijske in izključujoče družbene institucije ter jih bodisi predela v ekspanzivne in vključujoče bodisi ustvari nove.

Barbara Beznec, Andrej Kurnik

V iskanju proletarske neodvisnosti: Kriza in možnost razklenitve kapitalističnega razmerja (Andrej Kurnik)

blanco — 2009-07-09T19:30:00Z

Zdi se, da premišljevanje sedanje krize logično vodi k raziskovanju hipoteze delavske oziroma proletarske neodvisnosti. Kriza oblike finančne komande nad globalno proizvodnjo in menjavo pravzaprav razkriva, v kolikšni meri je subjekt dela oziroma proletarski subjekt zaklenjen v kapitalu, ki je po zadnji krizi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prevzel finančno obliko oziroma obliko monetarne avtonomije. Potencial neodvisnosti proletariata – kakšne so možnosti za razklenitev dialektičnega razmerja in uveljavitev logike ločitve, kakšen je torej politični potencial proletariata – lahko identificiramo bodisi teoretsko bodisi na ravni bojev na terenu krize. Seveda lahko damo tudi določeno oceno obstoja potenciala neodvisnosti proletariata na osnovi spremljanja razvoja krize in kapitalističnega reformizma. Ta ocena je v različnih kontekstih različna. V našem neposrednem okolju se zdi ta potencial izjemno majhen. Iniciativa je na strani kapitala, recesija se kaže kot razvrednotenje dela in kot strahovit mehanizem izsiljevanja. Zdi se, da krčenje ekonomskih aktivnosti, ki sledi finančni krizi, vodi zgolj k revščini in marginalizaciji. Dirka navzdol se nadaljuje, vojna vseh proti vsem, ki utemeljujejo kapitalistično suverenost, se zaostruje. Če hočemo obrniti te procese, ni dovolj misliti, kako zastaviti učinkovito obrambo, ampak kako zastaviti defenzivo kot ofenzivo. Kako misliti in delovati v skladu s tehniko japonskega mečevanja in ne s tehniko zahodnega (grško-rimskega) mečevanja. Namesto dvojne sekvence blokada – udarec je treba misliti enojno sekvenco anticipacije, po kateri je blokada hkrati udarec, obramba hkrati napad.

Moč in kriza filozofije praxis

Kakšna je možnost zastavitve neodvisnosti proletariata na teoretski in filozofski ravni? Seveda se najprej postavlja ustreznost takšnega vprašanja. Še posebej, če se spomnimo vseh teoretskih in praktičnih naprezanj, da bi prešli moderno dialektiko in moderno filozofijo subjekta. Status matrice razumevanja in organiziranja osvobodilnih gibanj, ki ji je pripadal, je filozofija praxis, ki izhaja iz dialektike subjekta in objekta oziroma dela in kapitala, izgubila po prelomnem letu '68 in dokončno z izbruhom alterglobalizacijskega gibanja. Razlogi njene postavitve na tron osvobodilnih in revolucionarnih gibanj so identični razlogom njene detronizacije. Filozofija praxis desubstancializira družbene odnose in subjekt, imanentizira oblast in uvede princip postajanja. Človek, družbeni odnosi in institucije niso emanacija apriornega subjekta in ne izhajajo iz transcendence. So spremenljivi in proizvedeni, oba atributa pa izhajata iz protislovja in iz boja med dvema poloma, dvema razredoma, ki sta delo in kapital. V tem oziru je imela filozofija praxis absolutno prednost, ne samo pred teološkimi opredelitvami družbenega reda in komunitarističnimi substancializacijami, ampak tudi pred liberalno in anarhistično teorijo subjekta, kjer prva konstruira apologijo, druga pa kritiko obstoječega družbenega reda, družbenih institucij in konstitucije na osnovi hipostaziranega subjekta, ki pogosto služi definiranju utopičnih političnih projektov.

Kriza filozofije praxis ima več vzrokov. Postajanje, ki je dogodkovno in aleatorno, je dobilo obeležje napredka in teleologije znotraj mašinerije vserazrešujoče dialektike. Subjekt se je tako lahko povnanjil zgolj v kapitalu. Politična subjektiviteta dela je bila vprežena v kapitalistični projekt modernizacije in napredka. V kolikor se je uspela vzpostaviti kot oblast, pa ni bila nič drugega kot homologija kapitalistične oblasti. Temeljni odnos, na osnovi katerega se konstituira družba, je bil hipostaziran, zato je filozofija praxis kot matrica revolucionarne in osvobodilne politike zastirala vse druge oblike dominacije, pa naj je šlo za oblike dela zunaj svobodnega mezdnega dela, ali za boje proti drugim oblikam dominacije, ki se jih je sicer načeloma povezovalo z razrednim vprašanjem – vendar vedno kot sekundarne in razrednemu boju podvržene oblike bojev. Kritika filozofije praxis se je iztekla bodisi v njeno zavračanje, češ, da gre za obliko moderne filozofije subjekta1, bodisi v njeno nadgrajevanje z izkušnjami in razvojem razrednega in družbenih bojev.

Trenutna finančna in ekonomska kriza nas vsekakor vrača k vprašanjem politične ekonomije in njene kritike. Pogosto se pojavljajo analogije z zgodovinskimi krizami kapitalistične ekonomije in celo neke vrste oživljeno zanimanje za kritiko politične ekonomije. In seveda njenega poglavitnega avtorja Marxa. Na tem mestu se bomo ukvarjali z vprašanjem neodvisnosti proletariata, možnosti razklenitve vserazrešujoče dialektike med delom in kapitalom ter skušali odgovoriti tudi na vprašanje uporabnosti filozofije praxis kot matrice razumevanja in organiziranja osvobodilnih bojev. Ob tem se bomo naslonili na primer nadgradnje Marxove matrice z izkušnjami bojev, kot jo je prinesel avtonomistični marksizem in njegov najvplivnejši avtor Antonio Negri.

Avtonomistični marksizem2 v iskanju teoretične utemeljitve neodvisnosti dela

Osrednja problematika avtonomističnega marksizma, ki je narekovala kreativno “raztezanje” Marxovih teorij in kategorij z namenom njihovega prilagajanja razvoju razrednega boja, je bila možnost teoretične utemeljitve neodvisnosti dela. Ta problematika se je napajala iz konkretne vsebine razrednega boja v “slavnih tridesetih” in njegove krize, iz prehoda od planske države h krizni državi, od keynesianizma k neoliberalizmu, od fordizma k postfordizmu, od delavskih bojev k družbenim bojem. To obdobje se začne s krizo leta 1929. Učinek slednje je bil strmoglavljenje tržne ideologije laissez faire. Če slednja postavlja trg in svobodno menjavo med posamezniki kot matrico organizacije družbe (seveda gre za nič drugega kot mistifikacijo), so odgovori na krizo kot matrico organizacije družbe definirali mesto materialne produkcije, tovarno. Skrajno racionalizirana in tehnicizirana tovarna je postala model družbene organizacije tako v fašizmu kot v bivših liberalno demokratičnih režimih, ki so stopili na pot gradnje določenih oblik industrijske demokracije.

Poraz fašizma in hegemonija režimov države blaginje po drugi svetovni vojni pravzaprav pričata o naslednjem paradoksu kapitalizma. Slednji skuša nenehno marginalizirati pomen dela, se znebiti nadležnega subjekta dela in razrednega boja, obenem pa mora zaradi potrebe po nenehni reanimaciji pod pokrov motorja kapitalističnega razvoja vgraditi sam razredni boj. Povojno obdobje hegemonije države blaginje tako označuje oblika razrednega boja, ki skozi politični konflikt med delom in kapitalom in skozi oblike mediacije med njima artikulira ravnovesje med produkcijo in konsumpcijo. Razmerje med razvojem potreb delavcev in produktivnostjo dela (pri čemer je produktivnost razumljena kot manjšanje vrednosti nujnega dela na račun porasta vrednosti presežnega dela) je bilo določeno politično, v razrednem boju. Poglabljanje antagonizma in končno razkroj ravnovesja med kapitalom in delom, ki ga je vzpostavila država blaginje, izhaja iz kvadrature kroga tega ravnovesja. Delo namreč teži k povečanju sfere potreb, kapital pa k maksimiranju presežnega dela na račun nujnega dela. Rezultat te kvadrature kroga je stagflacija. Proletarci hočejo več denarja in manj dela, kar pomeni, da širijo sfero potreb, obenem pa dvigujejo vrednost nujnega dela. Kapital, ki je pred tem moral sprejeti razredni boj kot motor ekonomskega, družbenega in političnega razvoja, ponovno poseže po ideologiji laissez faire, kar pomeni, da mora poraziti in izničiti politično moč delavskega razreda. Institucije delavskega razreda od strank do sindikatov se na ofenzivo kapitala v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja odzovejo s poskusi ohranitve sistema ravnovesja med kapitalom in delom, ki je bilo vzpostavljeno v času države blaginje. Tako uvajajo politiko zategovanja pasov, žrtvovanja, postanejo vneti zagovorniki austerity measures in agenti discipliniranja tistih delov delavskega gibanja, ki se noče prilagoditi “novi realnosti”3.

Naslednja problematika, ki pelje k poskusom teoretske utemeljitve neodvisnosti dela oziroma proletariata, je povezana s subjektivno platjo razrednega boja, z razvojem teorije revolucionarne družbene preobrazbe. Zgodovinska komunistična revolucija je bila vprežena v projekt modernizacije, njen cilj je bil doseči racionalno demografijo4, pomezdenje celotne družbe. Bistvo leninistične sheme je revolucioniranje družbenih odnosov in vzpostavitev diktature proletariata na osnovi izkušnje in subjektivitete, ki je nastala v za tisti čas najnaprednejši obliki produkcije – kapitalistični produkciji z nastajajočim industrijskim delavskim razredom. Razvita kapitalistična produkcija je bila obvezen purgatorij za vstop v komunizem vsestranskega razvoja družbenega individuuma. Ta tranzicijski purgatorij pa se nikakor ni končal. Na zahodu ga je nenehno obnavljal zgodovinski kompromis med delom in kapitalom, na vzhodu pa se je diamatskemu (dialektično materialističnemu) marksizmu inherentna teleologija iztekla v figuri industrijskega delavskega razreda kot doseženega smotra vsega. Mezdna oblika družbene organizacije je ostala, razredni boj pa je bil pokurjen in zamrznjen v trenutku revolucije. Redukcija konkretnega dela na abstraktno je bila nemobilen in enkraten utemeljitelj. Kategorije kapitala so imele značilnost vserazrešujoče dialektike, s čimer so postale učinkovito sredstvo gospostva in izkoriščanja v socialističnih deželah. Socialistične birokracije pa so imele vlogo varuhov zaprtosti kategorij kapitala.

Poskusom teoretske utemeljitve neodvisnosti dela oziroma proletariata botruje ta slepa ulica, s katero se je soočalo revolucionarno delavsko gibanje. Motor spreminjanja, univerzalnega razvoja družbenega individuuma in povečevanja bivajočega je bil bodisi rekuperiran v inhibicijsko prokrustovstvo kapitala bodisi onemogočen v podobi zgodovinskega subjekta delavskega razreda, na osnovi katerega so zgrajene družbene institucije, iz katerih je bil izgnan razredni boj. Pri tem je še posebej indikativno dejstvo, da je bila slepa ulica še posebej nevzdržna v sferi cirkulacije kapitala, ki načeluje reprodukciji družbe in ne v sferi neposredne produkcije. Vprašanje neodvisnosti proletariata moramo tako razumeti v povezavi z eksplozijo družbenih bojev in ne toliko v povezavi s klasičnimi delavskimi boji.

Recepcija Grundrisse

Antonio Negri je zastavil branje Marxovih Očrtov kot vzpenjanje po pobočju produkcije in teorije presežne vrednosti proti vrhu, onkraj katerega se spustimo po pobočju cirkulacije in reprodukcije, kjer lahko zastavimo hipotezo komunizma. Kategorije kapitala v Očrtih so antitetične in ne sintetične, njihovo dinamiko določa logika separacije ter antagonizma in ne logika razrešljivosti protislovij in sinteze. Z napredujočo socializacijo in abstrakcijo, ki jo določa antitetičen karakter kategorij, se logika separacije poglablja do nastanka dveh ločenih subjektov, subjekta kapitala in subjekta dela. Teorija vrednosti, po kateri se vrednost določa s količino delovnega časa, potrebnega za proizvodnjo blaga, je podvržena teoriji presežne vrednosti. Pretvorba uporabne vrednosti v menjalno vrednost, ki je predpogoj cirkulacije kapitala, je kritična zato, ker je delo, ki je temelj vrednotenja kot povečevanja vrednosti, kar šele da kapital, posebna spremenljivka, drugačna od drugega blaga, ki se menjuje. “Delo se torej lahko preoblikuje v kapital samo če prevzame obliko menjave, obliko denarja. To pa pomeni, da gre za antagonističen odnos, da se delo in kapital pojavljata v menjavi, ki vzpostavlja njuno produktivno sintezo, kot avtonomni, neodvisni identiteti” (Negri, 1996: 127). Kritičnost tega procesa redukcije uporabne vrednosti na menjalno vrednost kapital razrešuje z operacijo realizacije v sferi ekspanzivne cirkulacije in reprodukcije kapitala. “Država je prvi nivo sinteze protislovij produkcije, svetovni trg je druga sintetična oblika, vendar pa je tudi, znova, teren krize in raztopitve” (Negri, 1996: 120). Sinteza protislovij, h kateri teži kapital (najprej v obliki države, nato v obliki svetovnega trga), še zdaleč ne pomeni pomirjenja izhodiščnega antagonizma. Nasprotno: “temeljni antagonizem se na nivoju svetovnega trga predstavlja v njegovi čisti obliki (antagonizem med dvema razredoma) in družbeni obliki (socializacija in difuzija antagonizma od produkcije k cirkulaciji).” (Negri, 1996: 121) V Očrtih Marx potemtakem izhaja iz izhodiščnega antagonizma, ki se po vsakem poskusu sinteze, po vsakem poskusu kapitala, da objektivira svojo negacijo, poglobi, vse do možnosti nastanka ločenega subjekta dela, ki je pravzaprav subjekt komunizma. Hipoteza komunizma torej ni zgrajena na predkapitalistični uporabni vrednosti, ampak na uporabni vrednosti, ki jo lahko izluščimo na koncu zgodovine kapitala, na koncu njegove progresivne vloge, ko je celotna družba realno subsumirana pod kapital. Zgrajena je na uporabni vrednosti kot politični organizaciji delavskega razreda, ki ni homologna s kapitalom, ki ne skuša načelovati kapitalu, ampak razgraditi kapitalistično razmerje.

Pri Marxu proletarska neodvisnost ni eksplicitno opredeljena. Kar pa ne pomeni, da je ne moremo izpeljati iz logike separacije in metode tendence, ki sta v Očrtih določujoči. Izluščimo jo lahko šele na določenem nivoju razrednega boja, ki je bil Marxu nepoznan. Če mu sledimo, moramo onkraj Marxa, tja, kjer se odpre možnost definiranja teorije mezde, ki je pri Marxu obstajala le kot načrt knjige o kapitalu. Realnost razrednega boja v njegovih časih ni omogočila nastanka ločene teorije mezde, ki ne bi bila podvržena teoriji presežne vrednosti. Lahko bi dejali, da je v Marxovem času razvoj kapitalizma dajal slutiti izjemne potenciale osvoboditve, ki pa so se takrat lahko uresničevali le v obliki kapitala. Po Nietzscheju lahko rečemo, da je krilati metulj komunistične osvoboditve lahko obstajal le v ostudni gosenici kapitala. In slednja je pokazala izjemno trdoživost, saj se je kazala kot neizogiben pogoj možnosti osvoboditve še v nedavno propadlem ciklu komunističnih bojev, ki jim je načelovala politika tretje internacionale. Neodvisnost dela oziroma proletariata lahko definiramo, ko se dokončno razvije kapitalistično razmerje: na ravni svetovnega trga, ko si stojita nasproti družbeni kapital in družbeno delo, ki je popolnoma abstrahirano in socializirano. Neodvisnost proletariata lahko na osnovi Negrijevega branja Očrtov identificiramo v teoriji mezde, male cirkulacije in avtomatičnega sistema strojev.

Neodvisnost proletariata v teoriji mezde

Oblika mezde je najprej zakrivajoča. Nujno delo, iz njega izžarevajočo kreativnost, delavsko subjektiviteto torej, lahko spoznamo tako, da kopljemo po obliki mezde. “Uničiti moramo ovoj, ki skriva vitalnost vrednosti, ko iz nje črpa substanco in ji daje videz produktivnosti kapitala” (Negri, 1996: 227). Nadalje je mezda razvoj vrednostnega razmerja in produkcije, ki temelji na vrednosti, obenem pa je kot razmerje mera recipročne distance obeh razredov v boju (ibid.). Oblika mezde vsebuje redukcijo konkretnega dela na abstraktno, redukcijo singularnih delavcev na povprečno družbeno delo. Vendar “ta pretvorba ni dovršena sinteza, danost, na osnovi katere se gradi antagonistična tendenca. Produktivno delo, delovna sila, nista nemobilen motor, iz katerega bi bil ustvarjen kapital: tečeta vzdolž artikulacij kapitala, na protislovne načine animirata vse objektivacije kapitala. Na določenem nivoju kapitalističnega razvoja oblikovanje odnosa sil med razredi na realen in kolektiven način predstavlja vse, kar je bilo v kapitalističnem odnosu prisotno od začetka. Cirkulacija kapitala intervenira, da bi dovolila izbruh dualizma koncepta in da se oblikuje kot dvojnost subjektov.” (Negri, 1996: 230–31) Neodvisnost dela oziroma proletariata izhaja iz izhodiščne krize in nasprotja kapitalističnega odnosa, ki pa na določenem nivoju kapitalističnega razvoja – ko doseže nasprotje med živim in opredmetenim delom svojo skrajno obliko, ko obstaja menjava med mezdnim delom in kapitalom znotraj totalno razvite družbene relacije – prevzame antagonistično obliko in se razcepi na dvojnost subjektov.

O neodvisnosti dela oziroma proletariata v teoriji mezde nadalje priča mezda kot neodvisna spremenljivka. Njeni zakoni so izpeljani iz subjekta, ki je kondenzacija upora proti delu. Zato je “menjava enega dela kapitala za živo delovno silo poseben moment, trg dela urejajo drugačni zakoni kot so na primer zakoni trga živil” (Marx v Negri, 1996: 232). Mezda kot neodvisna spremenljivka torej pomeni, da je logika separacije prevladala, da je mezda kot družbena kvantiteta neodvisna veličina in da je njena rigidnost nepovratna danost analize. Nujno delo se vse bolj konsolidira na vse bolj nepovratnih nivojih. Rezultat boja okrog delovnega časa in njegove redukcije je dvig vrednosti nujnega dela, ki ima za rezultat splošno premestitev kategorialnih oblik kapitalistične akumulacije in reprodukcije. Nadalje je mezda neodvisna spremenljivka v isti meri, kot mora biti za kapital vrednost nujnega dela (kvantiteta, kvaliteta) fiksna dimenzija. Kapital mora za vsako ceno fiksirati vrednost mase nujnega dela, mezda pa je po drugi strani mobilna, spremenljiva, ni končna določitev menjave, ampak je rezultanta razrednega boja. Neodvisnost mezde določa boj in njegove možnosti ter razvoj. Boj konsolidira vrednosti nujnega dela in jih postavlja kot zgodovinske entitete: znamenje celokupnosti potreb, vedenj, doseženih vrednosti, ki jih lahko spreminja in pelje naprej le boj in to v skladu z možnostmi, ki jih skriva živo delo in ki so vsekakor deloma povezane s produktivnimi transformacijami kapitala. Moč živega dela pod obliko mezde kaže mistificiran značaj in fiksnost, ki jo zahteva kapital, da bi jo lahko meril. Ko presežemo to nujnost, ki jo vsiljuje kapital, zaznamo v in onkraj mezde utripanje živega dela v vsej njegovi družbeni realnosti, z vso močjo njegovega antagonizma (glej Negri, 1996: 232–33).

Ko odstranimo tančico mistifikacije dela, ki je imela obliko mezde, dobimo po Negriju najprej moč živega dela, ki je resnični ključ celotne dinamike produkcije, motor transformacije narave v zgodovino. Živo delo se postavlja nasproti denarju, ki je družbena komanda. V svojem razvoju povzame obliko realizirane abstrakcije, delavske družbe, posrednika proizvodnje. Rdeča nit abstraktnega dela skicira konstitutiven proces. Pod mistificirajočo tančico mezde nadalje vidimo, da bolj kot se delo abstrahira in socializira, bolj se povečuje sfera potreb. Delo ustvarja lastne potrebe in prisiljuje kapital, da jih zadovoljuje. Mezda se oblikuje na osnovi teh potreb – da bi mistificirala odslej jasno individualnost mase nujnega dela, utrjeno skozi proces napredovanja abstraktnega in družbenega dela, ki sproža napredujočo evolucijo potreb. In končno, ta individualnost teži k temu, da postane subjektiviteta. Spoj med potrebami in individualna materialnost njihove kompozicije hočeta in morata biti animirana. Razmerje s kapitalom vodi k razbitju podvrženosti ekonomski nujnosti in individualnost se animira natančno tako, kot se lahko animira snov: kot vedenje, kot moč. Ta moč je subjektiviteta, ki je nepovratna. Kapital je prisiljen, da se prepozna kot razmerje, proporc, pravilo, ki je vsiljeno separaciji. Obe strani boja sta objeti v obliki razmerja. Razredni boj in politika sta odslej v središču ekonomske teorije (glej Negri, 1996, 234–36).

Neodvisnost proletariata je v teoriji mezde tematizirana kot politična določitev mezde, kot politizacija ekonomskega razmerja. Teorija vrednosti je podrejena teoriji presežne vrednosti, ki svojo inherentno kritičnost razrešuje v teoriji cirkulacije, ki pelje k napredujoči socializaciji in abstrakciji ter separaciji, k nastanku antagonističnega subjekta. Na ta način kapital preneha biti objektivacija in rekuperacija svoje negacije, ampak postane pravilo, ki načeluje separaciji, antagonizmu med dvema razredoma. Neoliberalizem ni pravzaprav nič drugega kot poskus preobrnitve te tendence od ekonomskega k političnemu, od individualne redukcije živega dela na abstraktno, h kolektivnemu uporu proti tej redukciji, ki se kondenzira v antagonističnem subjektu dela, veča sfero potreb, premešča kategorije kapitalistične akumulacije in reprodukcije ter pripravlja preobrat, revolucijo. Mezda kot neodvisna spremenljivka oziroma neodvisnost dela, ki se najavlja ne samo v teoriji mezde, ampak tudi mezdnem boju, tlakuje pot razvoju neodvisne logike delavskega subjekta.

Neodvisnost proletariata v mali cirkulaciji

Po Negriju lahko najdemo v poglavju Očrtov o mali cirkulaciji “neposredno možnost preobrnitve branja kapitala iz gledišča subjektivitete” in “teoretično (tendenčno) možnost proletarske neodvisnosti v nedrjih kapitala” (Negri, 1996: 236). Marx loči veliko in malo cirkulacijo. “Prva zaobjema celotno obdobje od trenutka, ko kapital zapusti proces proizvodnje, do trenutka, ko se vanj vrne. Druga je neprekinjena in se odvija istočasno kot proces produkcije: leži na delu (kapitala, op. p.), ki je plačan v mezdi in izmenjan z delovno silo.” (Marx v Negri, 1996: 236) Mala cirkulacija je tako “sfera, v kateri se določa in reproducira vrednost nujnega dela”. Ta produkcija in reprodukcija-ohranitev delovne sile, ki je postavljena v cirkulacijo tako, da poteka vzporedno s procesom produkcije in je z njim prepletena, pomeni tako neodvisnost proletarskega subjekta kot njegovo sposobnost vplivanja na kapitalistični razvoj. Po eni strani “kapitalistično razmerje, menjava, izkoriščanje na noben način ne vplivajo na neodvisnost proletarskega subjekta”, ki je “nezadušljiv in ireduktibilen subjekt”, po drugi pa ta “prostor, v katerem se razvije sfera potreb nujnega dela”, neposredno vpliva na kapitalistični razvoj (Negri, 1996: 236–37).

Za proletarski subjekt je torej značilna neodvisnost in sposobnost intervencije v kapitalistični razvoj. Je torej znotraj in proti. “To je edini trenutek cirkulacije kapitala, kjer konsumpcija posreduje neposredno” (Marx v Negri, 1996: 237). “Zdi se torej, da je tukaj cirkulirajoči kapital neposredno na razpolago individualni konsumpciji delavcev in da nasploh zadovoljuje neposredno konsumpcijo s tem, ko si nadene obliko končnega produkta. (...) Medtem ko se kapital reproducira, ustvarja lastne pogoje. Zaradi razmerja kapitala z živo delovno silo in pod pogoji njene subsistence, je cirkulirajoč kapital določen tudi v njegovi uporabni vrednosti.” (Marx v Negri, 1996: 237–38) Če izhodišče kapitalističnega odnosa v produkciji, ki je pretvorba uporabne vrednosti dela v njegovo menjalno vrednost – saj je delo le na ta način lahko blago, ki se menjuje v sferi cirkulacije skozi proces valorizacije, ki tvori kapital – napeljuje k zaklenjenosti delovne zmožnosti v opredmetenem delu, potem se v sferi cirkulacije in reprodukcije kapitala to razmerje razklene. Vsebina oziroma strategija upora proti kapitalizmu nasploh potemtakem ni, kot že rečeno, v branjenju predkapitalistične uporabne vrednosti, ampak v pretvorbi menjalne vrednosti v uporabno vrednost v popolnoma razvitem kapitalističnem razmerju. Ta strategija upora je torej vezana na sfero potreb. “Nujno delo se dotakne produktov in jih z lastno konsumpcijo preoblikuje v uporabno vrednost. Zgolj nujno delo ima to sposobnost, da kapitalističnemu ovrednotenju zoperstavi upor, ki je njegova lastna (sama) ohranitev in reprodukcija. Upor, ki se ne predstavlja zgolj kot nemobilna točka, ampak kot cikel, kot gibanje, kot rast”. (Negri, 1996: 238) Simultanost in vzporednost, ki je značilna za malo cirkulacijo, torej označuje neodvisnost delavskega subjekta in njegovo lastno samoovrednotenje nasproti kapitalističnemu ovrednotenju. Neodvisnost proletarskega subjekta v nedrjih kapitala in njegova sposobnost interveniranja v kapitalistični razvoj je sposobnost samoovrednotenja.

Tako dobimo dve nasprotujoči si obliki ovrednotenja, “dvojno spiralo”, “dvojni mlinček”, ki določata proces kapitalistične krize, ki se pospešuje z večanjem moči proletarske strani odnosa. “Dvojni obraz mezde se raztopi in se pojavi kot drugi obraz, ki je popolnoma na novo utemeljen pod vidikom delavskega dohodka; tako zanika vsakršno komplementarnost v razmerju s kapitalom in se postavi kot njegovo nasprotje”. (Negri, 1996: 239) Razmerje delo kapital ni več dialektično, ampak antagonistično. Sicer je vedno dominirano, vendar obenem polno tveganj in vstaj. Kapital se temu razmerju ne more odtegniti. Mora ga ponovno sestaviti in se mu podvreči. Negri ugotavlja, da pogoji razrednega boja v času Marxa narekujejo objektivno sodbo o fazi samoovrednotenja. Kapital gospoduje nad malo cirkulacijo in jo nenehno rekuperira znotraj velike cirkulacije, kar pa ne zmanjša sile nasprotja, s katero se pojavlja mala cirkulacija. Pogoji razrednega boja na prehodu iz masovnega k družbenemu delavcu pa narekujejo subjektivno sodbo o fazi samoovrednotenja. “Na nivoju kompozicije (in sile), ki jo je dosegel delavski in proletarski razred (...) se je baza samoovrednotenja povečala do točke, ko lahko revolucionarni projekt definiramo kot konstrukcijo nasprotne sile, ki je naslonjena na razredno dinamiko. To je dinamika oblasti, kajti uporabna vrednost je za proletariat neposredna zahteva in praksa oblasti. Nujno delo ne more biti definirano drugače, kot v izrazih oblasti: rigidnost, ireverzibilnost, pretenzija, subverzivna volja do vstaje.” (Negri, 1996: 240)

Ta druga spirala, drugi mlinček, drugi obraz mezde s svojim konstituirajočim potencialom in potencialom samovladanja nastane, ko je kapitalistično razmerje obče, družbeno, abstraktno in antagonistično. Tako je koncept samoovrednotenja druga in antagonistična stran koncepta denarja. “Denar je veliko posredovanje kapitalističnega razvoja in obenem komanda kapitala v tem posredovanju. (...) Ko so soočene s samoovrednotenjem, te funkcije zbledijo: Zdi se, da mala cirkulacija od sebe potiska funkcije denarja, slednji lahko v njej funkcionira kot preprosta blagovna cirkulacija (...) Sekvenca DBD' [denar, blago, denar kot povečanje vrednosti blaga skozi proces kapitalistične valorizacije; op. p.] ni veljavna: denar, ki se izmenja med proletarci je uporabna vrednost. Denar se podvrže samoovrednotenju (...) Redukcija denarja na čisto in preprosto funkcijo ukazovanja na eni strani odnosa je enakovredna njegovi podvrženosti samoovrednotenju na drugi strani odnosa. (Negri, 1996: 242–43) Avtonomna sfera razvitja potreb nujnega dela je sfera samokonstitucije proletarskega subjekta. Revolucionarna strategija je potemtakem zgrajena na oblikovanju, konsolidiranju, reproduciranju, širjenju takšne avtonomne sfere. Razveljavitev sekvence DBD' pomeni razveljavitev kapitalističnega ovrednotenja in s tem same redukcije živega dela (uporabne vrednosti, ki je potencialnost) na mrtvo delo (na menjalno vrednost). Ta razveljavitev se ne zgodi na osnovi simetričnega konflikta v sferi neposredne proizvodnje, ampak na osnovi krepitve sfere ne-dela. Na ta način je možno zlomiti inhibicijo, s katero kapital obuzda živo delo in njegove produktivne moči. Proletariat mora vzeti denar, v katerem je kondenzirano presežno delo, ki mu je bilo odvzeto in ga spremeniti v instrument samoovrednotenja. Take the money and organize new society!

Neodvisnost proletariata proti upravljanju s kapitalom

V teh opredelitvah možnosti neodvisnosti proletariata v nedrjih kapitala se po eni strani ne moremo znebiti motečega občutka eshatologije in filozofije zgodovine. Šele po končani zgodovinski modernizacijski vlogi kapitala je možno zasnovati teorijo neodvisnosti proletariata, ki lahko organizira proizvodnjo družbenega bogastva na način, ki ni homologen kapitalističnemu, torej načinu, ki predvideva odtujitev, ki izhaja iz izhodiščne polarizacije družbe na dva tipa blaga: na “svobodnega” delavca in na pogoje uresničitve dela - odtujitev, ki se materializira v družbenih institucijah, v katerih se delovna zmožnost oziroma uporabna vrednost zreducira na normo menjalne vrednosti. Prav tako pa ne moremo mimo dejstva, da je dominacija kapitala še kako realna in da je še posebej v luči krize treba zagnati teoretično in praktično iskanje neodvisnosti proletariata.

Zgodovina nas uči o temeljnem protislovju komunističnega gibanja, ki je priznavalo izjemno vlogo kapitala v razvoju produktivnih zmožnosti, obenem pa je v njem videlo pregrado temu razvoju. Tega protislovja so se večinoma lotili tako, da se je tehtnica nagnila v korist boja za napredek na škodo boja proti izkoriščanju. Tako so revolucionarne strategije v središče strategije družbene preobrazbe postavile zahtevo po družbenem ukazovanju kapitalističnemu razmerju in pomezdenje družbe v smislu vseobsegajoče in totalne redukcije živega dela na abstraktno delo, uporabne vrednosti na menjalno vrednost. Danes je še kako aktualno, da so revolucionarna gibanja v družbah, v katerih se je kapitalistično razmerje razvilo totalno, odkrila neodvisnost proletariata kot separacijo in kot drugačen razvoj, ki ni homologen kapitalističnemu. Aktualno zato, ker globalizacija pomeni ravno totalno razvitost kapitalističnega razmerja. Zagotovo bi bilo treba v deželah, kjer so kategorije kapitala pomenile realno dominacijo kapitala v družbi in kjer se je vprašanje alternativ vedno postavljajo kot vprašanje, kdo načeluje kapitalističnemu razvoju in razmerju – pri čemer se slednje ni nikoli podvrglo logiki separacije in antagonizma, ampak logiki vserazrešujoče dialektike –, postaviti hipotezo revolucionarne preobrazbe in komunistične osvoboditve na osnovi neodvisnosti proletariata. Zaklenjenost proletariata v kapitalistično razmerje, ki se kaže v trenutni krizi, je pravzaprav politični problem. V smislu neobstoja institucij gibanja, ki bi izhajale iz hipoteze neodvisnosti proletariata in ne iz vprašanja komande nad kapitalističnim razmerjem in razvojem. Če se vprašamo, kdo bolje upravlja s kapitalom, blokiramo prehod razrešljivega protislovja v nerazrešljiv antagonizem.

Kot smo že videli, marksovska kritika in revolucionarna strategija nista zgrajeni na branjenju predkapitalistične uporabne vrednosti, na branjenju konkretnega dela pred pretvorbo v abstraktno delo. Seveda že sama opredelitev uporabne vrednosti kot produktivne zmožnosti, ki je omniverzalna in nenehno postajajoča ter menjalne vrednosti kot opredmetenja te zmožnosti (inhibicijsko kanaliziranje, usmerjanje, instrumentaliziranje) ponuja kritiko kapitala kot homogenizirajoče, centralizirajoče in totalizirajoče sile. Potencial politične ontologije, ki je zgrajena na tej izhodiščni opredelitvi, je zagotovo navdušujoč in inspirativen. Vendar pa je marksovska kritika in revolucionarna strategija zgrajena na možnosti pretvorbe menjalne vrednosti v uporabno vrednost, samokonstitucije abstraktnega in podružbljenega dela v antagonistični subjekt komunizma. Horizont komunizma torej nastane, ko doseže kapital vrhunec svoje moči, ko subsumira celotno družbo, družbene produktivne sile pod kapital.

Na tem mestu bi seveda marksovski diskurz lahko kritizirali iz perspektive heterogenosti sveta. Seveda na tem svetu obstajajo razlike, prav tako so možne različne oblike modernizacije, pa vendar je treba priznati, da ni svetovne regije, sfere življenja, ki se je ne bi dotaknil vampir kapitalističnega izkoriščanja in povzročil njene transformacije. O tem pričajo tudi alterglobalizacijska gibanja. Zapatizem, ki je vgrajen v kodo alterglobalizacijskega gibanja, je artikuliran na izkušnji petstoletne konkviste, kapitalistične kolonizacije in subsumpcije predkapitalističnih družb ter na akumulaciji uporov znotraj te kolonizacije in subsumpcije ter proti njima. Zapatistična strategija radikalne družbene preobrazbe ne izhaja iz izkušnje ljudstva Lakandoncev, ki je do šestdesetih let prejšnjega stoletja živelo v izolaciji od kapitalistične civilizacije. Kot sužnji na plantažah, pobegli sužnji, kmetje brez zemlje, ki so tvorili revolucionarne vojske, so majevski Indijanci iz Chiapasa mobilen in antagonističen motor kapitalističnega razvoja na podoben način, kot masovni delavci v času, ko so avtonomistični marksisti iskali teorijo neodvisnosti proletariata.

Neodvisnost proletariata in avtomatični sistem strojev

Hipoteza neodvisnosti proletariata se popolnoma razvije v poglavju o strojih, o avtomatičnem sistemu strojev, ki je zagotovo “najboljši primer uporabe antagonistične in konstitutivne dialektike, ki jo lahko najdemo v Očrtih in verjetno v celotnem Marxovem delu” (Negri, 1996: 245). Katere zaključke naredi Negri na osnovi branja poglavja o strojih oziroma avtomatičnem sistemu strojev? “Logika separacije premešča razmerje nujno delo/presežna vrednost na nivo zmožnosti kapitala, da subsumira družbo in preoblikuje razmerje med dvema dovršenima, nasprotujočima si, sovražnima subjektivitetama do točke, ko hočeta druga drugo uničiti.” (Negri, 1996: 253–54) Takšna opcija je za kapital nemogoča, saj živi od izkoriščanja, medtem ko je za proletariat popolnoma mogoča. Kapital nenehno znižuje nujno delo, da bi povečal delež iztrgane presežne vrednosti. Kapitalu sicer to uspeva individualno, iz mase posameznih delavcev. Proporcionalno z zaostrovanjem izkoriščanja oposameznjenih delavcev pa nujno delo profitira od kolektivitete in si (skozi njeno absorbiranje) ponovno prilašča velike kolektivne sile, ki si jih skuša prikrojiti kapital. “Kompresija individualnega nujnega dela je ekspanzija kolektivnega nujnega dela in konstruira družbeni individuum, ki ni sposoben zgolj proizvajanja, ampak uživanja proizvedenega bogastva” (Negri, 1996: 254).

Revolucionarna strategija je sedaj zastavljena na reapropriaciji presežnega dela, objektiviranega v fiksnem kapitalu. To pomeni, da je revolucionarna strategija zastavljena na nujnosti reapropriacije mašinizma, presežnega dela objektiviranega v fiksnem kapitalu? Marx pravi, da se “mašinizem pojavlja kot najustreznejša oblika fiksnega kapitala in ta kot najustreznejša oblika kapitala nasploh (...) Vendar pa se zgodi, da v kolikor je fiksni kapital navezan na določeno partikularno uporabno vrednost, več ne ustreza definiciji kapitala, ki je indiferentna do vsake določene oblike uporabne vrednosti. Torej bo cirkulirajoč kapital najustreznejša oblika za fiksni kapital, v njegovem gibanju in v njegovem odnosu z zunanjostjo.” (Marx v Negri, 1996: 248) Če razmišljamo o revolucionarni strategiji kot reapropriaciji presežnega dela, ki je objektivirano v kapitalu, se nam odpreta dve možnosti. Bodisi gre za reapropriacijo fiksnega kapitala, ki je navezan na določeno partikularno uporabno vrednost, bodisi za reapropriacijo cirkulirajočega kapitala, ki je indiferenten do vsake določene oblike uporabne vrednosti. V času, ko je Negri pisal svoje delo Marx onkraj Marxa se je tehtnica nagnila k drugi možnosti, k reapropriaciji presežnega dela v cirkulirajočem kapitalu. Mašinizem se je namreč kazal kot strašanska sila dominacije nad živim delom. “Težnja kapitala k povečanju produktivnih sil in k čim večjemu zmanjšanju nujnega dela se uresniči s transformacijo delovnega instrumenta v mašinizem. V njem se objektivirano delo pojavlja, fizično, kot gospodujoča sila nasproti živemu delu. Ne le, da si ga prilasti, ampak mu aktivno gospoduje v procesu realne produkcije. Na tej stopnji se objektivirano delo dejansko pojavlja v delovnem procesu kot dominantna sila nasproti živemu delu, medtem ko je bil kapital do sedaj le formalna sila, ki si je tako prilastila delo.” (Marx v Negri, 1996: 247) Ta skrajna odtujenost individualnega delavca in mase individualiziranih delavcev, ki so zgolj pritiklina, zavestni organi avtomata, ki jim aktivno gospoduje, pa ima drug obraz. Nastanek kolektivnega delavca, družbenega delavca, družbenega individuuma.

Komunizem kot osvoboditev od izkoriščanja ni znamenje individualizma in humanističnega sočutja. “Treba se je spomniti, da komunistična destrukcija zakona vrednosti (ali bolje, njen prevrat) odpravi ali negira individualne elemente individualne produktivnosti, na katerih je – iz kapitalističnega stališča in njemu ustrezne marksovske analize – utemeljen. Premestitev je tukaj popolnoma dovršena. Družbenemu kapitalu ustreza kolektivni delavec. (...) V komunistični revoluciji je individuum družben.” (Negri, 1996: 256) Toda, kako se konstituira družbeni individuum, ki bi se odtegnil kapitalističnemu gospostvu? Revolucionarna strategija mora narediti iz reapropriacije presežnega dela, ki je objektivirano v kapitalu, samokonstitucijo družbenega individuuma. Reapropriacija presežnega dela, ki je objektivirano v fiksnem kapitalu, na način družbenega upravljanja z njim potemtakem ne pride v poštev. Skrajni domet take strategije je samoupravljanje. Delavci sami upravljajo s fiksnim kapitalom, kar nikakor ne zmanjša sile njegovega gospostva nad živim delom. To dejstvo je konec koncev nepremostljiva pregrada samoupravnega socializma. In v tej luči je popolnoma razumljivo zavračanje konceptov samoupravljanja in soupravljanja s kapitalom, ki je bilo tako značilno za Industrial Workers of the World. Njihovo preprosto geslo “več denarja za manj dela” in gradnja družbenega individuuma (skupnostni projekti, izobraževanje itd.) so bili pomemben integralen del boja proti izkoriščanju. Podobno skrb za samokonstitucijo družbenega individuuma kažejo tudi tako imenovani Poor Workers Unions. Gre za manjšinske sindikate v ZDA, ki so organizirali nefordistične delavce. Izhajali so iz manjšinskih družbenih identitet (ženske, etnične, rasne, manjšine itd.) in ne iz identitete dela. In seveda, sama Negrijeva interpretacija izhaja iz epizode delavskega gibanja, ki jo označuje normalizacija delavskega boja v tovarnah in eksplozija družbenih bojev. Sicer pa je v samem operaizmu, katerega predstavnik je tudi Negri, eden od teoretičnih stebrov kritika mašinizma. Kritika gospostva fiksnega kapitala je že zgodaj v razvoju operaizma predstavljala specifično razliko od tradicionalnih institucij delavskega gibanja.

Kje pa se nahaja neodvisnost proletariata kot reapropriacija presežnega dela, ki je objektivirano v kapitalu in to na način samokonstitucije družbenega individuuma? Realna subsumpcija dela pod kapital je dvojna. Prvič je proces dela degradiran na preprost element procesa ovrednotenja. “V isti meri kot postavlja kapital delovni čas – preprosta kvantiteta dela – kot edini določujoči princip, neposredno delo in njegova kvantiteta prenehata biti določujoč princip produkcije – ustvarjanja uporabnih vrednosti – in sta kvantitativno zreducirana na najnižje deleže, kvalitativno na nepogrešljivo, a subalterno vlogo glede na občo znanstveno aktivnost, tehnološko aplikacijo naravnih znanosti in občo produktivnost, ki izhaja iz družbene organizacije celote produkcije – obča produktivnost, ki se predstavlja kot naravna danost družbenega dela. Tako kapital kot gospodujoča sila produkcije dela v smeri lastnega propada.” (Marx v Negri, 1996: 249). Drugič se produktivni kapital razširi v cirkulacijo. “S tem ko prevzame obliko planiranja in kontrole reprodukcije družbe se cirkulirajoči kapital pojavi kot produktiven kapital. Subsumpcija družbe postane sama produkcija družbe” (Negri, 1996: 249). Seveda pa ima tudi ta totalizirajoča dimenzija cirkulirajočega kapitala drugi obraz. Skozi subsumpcijo družbe in njeno kapitalistično reprodukcijo gradi dimenzijo družbenega individuuma.

Na tej ravni dovršenosti oblasti kapitala se ponovno reaktivira antagonizem in zarisovati se začne antagonistična subjektiviteta. “V tej preobrazbi veliki temeljni steber produkcije in bogastva ni neposredno delo, ki ga človek sam opravlja, ne čas, ki ga dela, ampak prilaščanje njegove lastne obče produktivne sile, njegovo razumevanje narave in njegovo obvladovanje po njegovem bivanju kot družbenem telesu – z eno besedo, razvoj družbenega individuuma.” (Marx v Negri, 1996: 252) Prvenstven element produkcije vrednosti in bogastva ni več neposredno delo, ampak ta obča produktivna sila, ki privre iz družbenega telesa vednosti in delanja – družbeni individuum je steber produkcije in bogastva. In ta družbeni individuum, ki je nov subjekt produkcije, išče obliko samokonstituiranja. Kapital je namreč “sam procesuirajoče protislovje (s tem), da stremi k redukciji delovnega časa na minimum, medtem ko po drugi strani delovni čas postavlja kot edino mero in vir bogastva. Tako zmanjšuje delovni čas v formi nujnega, da bi ga povečeval v formi odvečnega; zato čedalje bolj postavlja odvečni čas kot pogoj – question de vie et de mort – za nujni. Po eni strani torej kliče v življenje vse moči znanosti in narave, kakor tudi družbene kombinacije in družbenega občevanja, da bi ustvarjanje bogastva napravil neodvisno (relativno) od zanj uporabljenega delovnega časa. Po drugi strani hoče te tako ustvarjene orjaške družbene sile meriti ob delovnem času in jih ukleniti v meje, ki so potrebne, da bi že ustvarjeno vrednost ohranil kot vrednost. Produktivne sile in družbeni odnosi – različni strani razvoja podružbljenega individuuma – se kapitalu prikazujejo le kot sredstvo in so zanj le sredstvo, da bi produciral iz svoje bornirane podlage. In fact pa so to materialni pogoji, da bi jo vrgli v zrak.” (Marx v Negri, 1996: 253) Kapital torej vsiljuje mero zakona vrednosti in brzda transformacije subjektov dela in produkcije. In proces je prišel do točke, kjer morajo nove subjektivne forme “raztreščiti” stari sistem zakona vrednosti, zakona izkoriščanja.

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je, kje se nahaja ta novi produktivni subjekt, na kak način je mistificiran v institucijah družbene produkcije in reprodukcije, ki so zgrajene na zakonu vrednosti, kako se izraža njihova kriza in kako se lahko na osnovi njenega poglabljanja ta subjekt samokonstituira? Današnje prizorišče razrednega boja določajo načini, kako kapitalistična vrednostna forma kolonizira nove subjektivne forme dela in produkcije. Osvobodilne strategije morajo biti usmerjene k raztreščenju starega sistema zakona vrednosti, zakona izkoriščanja. In seveda se moramo takoj vprašati, kaj je vzvod takšnega procesa družbene transformacije, ki demistificira obstoj družbenega individuuma, družbenih produktivnih sil, ki so zaklenjene in inhibirane v kapitalistični obliki (v sistemu zakona vrednosti in izkoriščanja).

Kar je naravnost osupljivo v obravnavanih prehodih, ki omogočajo teoretsko utemeljitev neodvisnosti dela oziroma proletariata, je dvojna narava mezde. Ta je po eni strani institucija pretvorbe uporabne vrednosti dela v menjalno vrednost, kar je predpogoj kapitalistične akumulacije, po drugi strani pa je kot razširjajoča se sfera potreb ontološka sedimentacija iz menjalne vrednosti izluščene uporabne vrednosti proletariata. In to na popolnoma podružbljenem in abstrahiranem nivoju. Zato moramo ponovno pretehtati politični potencial mezdnega boja. Tokrat na ravni družbenega individuuma, kar pomeni na ravni družbene mezde. In na tej ravni je treba peljati diskusijo o univerzalnem dohodku. Koncept slednjega omogoča demistifikacijo družbenega individuuma in njegovo politično samokonstitucijo.

Zato ni nobenih bližnjic. Prevrat teorije presežne vrednosti iz gledišča proletariata ne pomeni, da postane kapital uporabna vrednost delavcev. Neodvisnost proletariata namreč ne predpostavlja možnosti ukazovanja kapitalu, ampak možnost destrukcije razmerja kapitala. “Edina pot, ki jo najdemo pri Marxu, tako v Grundrisse kot v vseh ostalih delih, je razbiti (razmerje kapitala) od znotraj, ne iskati zunanje oporne točke, zdrobiti ga izhajajoč iz delavske subjektivitete kot negacije in istočasno potencialnega bogastva (ki ga vendarle v svojem globalnem vidiku že uporablja kapital); skratka poglobiti prelom kapitalističnega razmerja iz njegove notranjosti. (...) vse to vodi k teoriji družbenega individuuma in komunizma kot negaciji kapitalističnega razmerja. Ne kot inverzija komande kapitala, ampak kot inverzija razmerja med nujnim delom in presežnim delom, kot negacija in reapropriacija presežnega dela. Pot subjektivitete je popolnoma notranja kapitalističnemu razmerju in si ne skuša zamišljati alternativ, ampak zna, skozi poglabljanje separacije, streti razmerje. Pot subjektivitete je intenzivna pot, je nenehna in koherentna rekompozicija sledečih si negacij, nujno delo zviša do točke, ko to uniči presežno delo. (...) V tej intenzivnosti, ki označuje separacijo, se najde maksimum svobode. Družbeni individuum je multilateralnost. Maksimum različnosti je najvišji približek komunizma. (...) Delavska oblast ni prevrat kapitalistične oblasti; niti formalno. Delavska oblast je negacija oblasti kapitala, je negacija centralizirane in homogene oblasti buržoazije, političnih razredov kapitala. Je razpustitev vsake homogenosti. Triumfira “pluralna”, multilateralna metodološka shema. (...) Presežno delo je dalo kapitalističnemu projektu uniformen vidik, mezda je predkonstituirala figuro kapitala. Ko postane mezda skozi svoj razvoj samoovrednotenje in reapropriacija presežnega dela, je to konec profitabilnega pravila razvoja. (...) Subjektiviteta osvobaja zgolj samo sebe, pravzaprav osvobaja totalnost možnosti. Skicira horizont. (...) Komunistična revolucija, izbruh družbenega individuuma v vsej njegovi moči, ustvari bogastvo alternativ, predlogov, funkcij. Svobode.” (Negri, 1996: 261–62)

Za konec še o aktualnosti takšne teoretske intervencije?

Kaj reči ob koncu tega kratkega popotovanja po neodvisnosti proletariata, kot jo najdemo v interpretacijah Marxa v avtonomističnem marksizmu? Seveda se postavi vprašanje smiselnosti kopanja po teh teorijah. Marksizem že dolgo ni več “edina” znanost delavskega gibanja, še manj pa socialističnih sistemov. Zato delo na določenih aspektih marksistične teorije ne more imeti vloge politične intervencije v politiko gibanja. Danes smo v postmoderni z eklekticizmom teorij in diskurzov. Temna stran tega eklekticizma je, da obstaja zgolj kot tržno blago, svetla stran pa je, da vnaša v kodo osvobodilne politike neevropocentrične izkušnje. Pa vendar se zdi, da so lahko takšne teoretske intervencije plodne. Najprej lahko na prostoru, kjer so bile kategorije kapitala bolj kategorije gospostva kot osvobajanja, vsaj teoretsko odpremo poglavje mezdnih bojev in njihovega političnega potenciala. Da torej komunistične politike ne razumemo kot homologno modernizaciji in kot kolektivno upravljanje s kapitalističnim razmerjem, ampak kot demistifikacijo in osvoboditev družbenega individuuma. Na tej osnovi lahko v prihodnosti naredimo tudi zgodovinske analize možnosti nastanka in realni obstoj takšne politike v tukajšnji zgodovini.

Še dodaten pomen tovrstni teoretski intervenciji daje kriza. Slednja je še zaostrila vprašanje neizogibnosti novih institucij delavskega in družbenega gibanja. Institucij, ki izhajajo iz neodvisnosti proletariata in ne iz upravljanja s kapitalističnim razmerjem. Prav neverjetno je, kako je cunami trenutne strukturne krize kapitalizma naplavil socialistična trupla in kako intenzivni so poskusi, da bi jih obudili. Po drugi strani se je lokalno gibanje ujelo v popolno impotenco bodisi katastrofičnih diskurzov, po katerih je kapitalizmu tako rekoč odzvonilo, bodisi v pozivanja k alternativam, ki pa niso zgrajene na subjektiviteti proletariata, ampak na utopičnih vizijah. Čas je, da se posipamo s pepelom in priznamo, da smo podcenjevali politični potencial mezdnega boja. Obenem pa moramo vztrajati, da je treba v mezdi demistificirati potencial družbenega individuuma in da je treba mezdni boj usmeriti v njegovo osvoboditev. Pričujoči prispevek je morda dal določene ideje, kako.

Literatura

HARVEY, D. (2005): A brief history of Neoliberalism. New York, Oxford University Press.

LAZZARATO, M. (2004): Les révolutions du capitalisme. Paris, Les Empêcheurs de penser en rond.

LOTRINGER, S. in MARAZZI, C. (ur.) (2007): Autonomia: Post-political politics. Los Angeles, Semiotext(e).

MARX, K. (1985): Kritika politične ekonomije 1857/58. Ljubljana, Delavska enotnost.

NEGRI, A. (1996): Marx au-delà de Marx. Paris, Editions L'Harmattan.

WRIGHT, S. (2002): Storming Heaven: Class composition and struggle in Italian Autonomist Marxism. London, Pluto Press.

Antifašizem nekoč in danes (Andrej Kurnik)

blanco — 2009-04-27T00:58:00Z

Tako zgodovinski kot aktualni fašizem je reakcija na željo mnogoterosti po svobodi, enakosti in pravicah. Fašizem skuša to željo zatreti. Zato je edini učinkovit odgovor na fašizem organiziranje množičnega političnega gibanja za svobodo, enakost in pravice. Antifašizem zato ni reakcija na vzpon fašizma, ampak je akcija – organizacija osvobodilnega boja. Formacija OF in partizanskega gibanja v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izpričujeta to resnico antifašizma.

Zgodovinska funkcija fašizma je bila s terorjem preprečiti, da bi se družbeni konflikti in antagonizmi, ki so bili predvsem razredne narave, organizirali v kontraoblast – v delavska in družbena gibanja, ki so mesto radikalne družbene preobrazbe. Zmaga zgodovinskega antifašizma se je iztekla v institucionalizaciji kontraoblasti – bodisi v obliki države blaginje, demokratične države, ki omogoča proizvodnjo in ustavno formalizacijo novih pravic in svoboščin, bodisi v državah ljudskih demokracij. Vsem naštetim oblikam institucionalizacije kontraoblasti je bilo skupno to, da so omogočale inovativne artikulacije osvobodilnega gibanja in njegovo institucionalizacijo v obliki garantiranja novih pravic in svoboščin. Institucionalizacije, ki so se zaprle pred novimi manifestacijami gibanja za osvoboditev, so slej ko prej bodisi implodirale bodisi se spremenile v takšno ali drugačno obliko avtoritarnih, fašistoidnih držav. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se tako soočamo z implozijo ljudskih demokracij na vzhodu, vzponom avtoritarizma in celo fašizma na Zahodu in še posebej v državah ti. tretjega sveta.

Čas demontaže države blaginje, umika za razredne antagonizme odprte demokratične države in implozije ljudskih demokracij, je tudi čas manifestacij gibanj za demokracijo in demokratične svoboščine. To so manifestacije gibanja za osvoboditev, ki so strmoglavile avtoritarne in fašistoidne režime od Latinske Amerike do Evrope in v določeni meri preprečile, da bi se implozija ljudskih demokracij končala v državljanskih vojnah, ki so jim botrovali nasilni apetiti fašistoidnih skupin in egoizmi osrednjih kapitalističnih sil. Velik uspeh teh gibanj je bil, da so neoliberalnemu kapitalizmu preprečila, da si zgradi zanj optimalno politično obliko – avtoritarno, fašistoidno državo, ki suspendira temeljne demokratične pravice in svoboščine. Neoliberalni kapitalizem mora zato kot svojo politično obliko sprejeti nominalno demokratično državo. Sobivanje neoliberalizma in demokracije pa je latentno protislovno. To protislovje postane manifestno takrat, ko se začne osvobodilno gibanje artikulirati kot kontraoblast, kot konstituirajoča moč.

Ker si neoliberalni kapitalizem – doktrina in oblika vladavine, ki sloni na suspenzu avtonomije družbene moči, organizirane v obliki kontraoblasti – ne more zgraditi “naravne” politične oblike, je prisiljen v gradnjo globalne dimenzije. Na primer, če nekje ne more streti delavske moči, potem prenese produkcijo drugam. Izvoz tržne ekonomije pa je pogosto mogoč le z vojaško intervencijo, ki jo je treba legitimirati. Legitimacija intervencije v dominantnih kapitalističnih državah, ki so ohranile nominalno demokracijo, pa mora sloneti na vrednotah demokracije in človekovih pravic. Globalna politična oblika neoliberalnega kapitalizma je zato prav tako latentno protislovna, pri čemer postane protislovje manifestno takrat, ko konzervativna revolucija (v obliki gradnje novih nacionalnih držav) sproži revolucijo kot projekt gradnje kontraoblasti.

Latentno protislovje globalne politične oblike je postalo manifestno, ko začne globalna manifestacija gibanja za osvoboditev (tako imenovano alterglobalizacijsko gibanje) graditi kontraoblast oziroma avtonomno družbeno moč, ki začne odpirati vprašanja lastne institucionalizacije (od avtonomnih gibanj in prvih poskusov politične konstitucionalizacije avtonomne družbene moči, delegitimacije političnih institucij globalnega trga in neoliberalnega kapitalizma, kot so IMF, WB, WTO, G8, do oživitve družbenih in razrednih bojev v Evropi, ZDA in po vsem svetu). Krvava represija proti gibanju za drugačno globalizacijo v času protestov proti vrhu G8 v Genovi leta 2001 je vsebovala številne značilnosti državnih udarov, ki so v prejšnjih desetletjih vzpostavili vladavine vojaške hunte v Latinski Ameriki. V Genovi je šlo za izraz manifestacije protislovja neoliberalne globalizacije (njeno zgolj pogojno sovpadanje z demokracijo, pri čemer je pogoj nemoč množic) in za napoved globalnega državnega udara, ki ga je kmalu nato z vojno proti terorizmu izvedel G.W.Bush.

Danes se zdi, da je bil tudi ta poskus neoliberalnega kapitalizma, da si zgradi “naravno” (avtoritarno in fašistično) politično obliko na globalni ravni, neuspešen. Rigidnost zahtev po demokraciji in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, nepopustljiva protivojna mobilizacija, antifašistična in antirasistična gibanja, ki preprečujejo prenos fronte na domača tla v obliki lokalnih žarišč doktrine spopada civilizacij, vstajniška uporniška gibanja, ki so nastala in nastajajo kot neposredni produkt protislovja globalne politične oblike neoliberalnega kapitalizma, kot revolucionaren odgovor na konzervativno revolucijo – vse to je zaustavilo še en poskus neoliberalnega kapitalizma, da bi si zgradil zanj optimalno politično obliko.

Poraz globalnega fašizma, katerega arhitekti so bili republikanci okrog G. W. Busha, sovpada z krizo neoliberalnega kapitalizma. Nenehni krizi njegove politične oblike se je pridružila kriza njegove finančne in s tem tudi ekonomske oblike – oblike, ki je v velikem delu sveta lahko soobstajala zgolj z avtoritarno politično obliko, razen v bogatih zahodnih državah, kjer je soobstajala z nominalnimi demokracijami. Takoj lahko opazimo, kakšna epohalna zgodovinska priložnost se je s tem odprla. Če se je morala kritika politične oblike neoliberalnega kapitalizma prej zadovoljiti z nominalno demokracijo, medtem ko je kritika njegove finančne in ekonomske oblike vedno prinašala tveganje suspenza demokracije, si je sedaj neoliberalni kapitalizem sam spodnesel tla pod nogami. S politično, finančno in ekonomsko krizo neoliberalnega kapitalizma, se je naredil vakuum, ki naravnost kliče osvobodilna gibanja, da ga zapolnijo z gradnjo kontraoblasti in konstituirajoče moči.

A je v tej situaciji antifašizem sploh pomemben? In če je, kakšna naj bo njegova oblika in vsebina? Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej natančneje opredeliti, za kakšno obliko blokiranja revolucije gre pri fašizmu? Fašizem je preseganje kapitalizma na terenu kapitalizma, preseganje na način restavracije njegove komande. Po Paolu Virnu je današnji fašizem popačeno ogledalo najradikalnejših oblik svobode in skupnosti, ki nastanejo v krizi družbe, ki je utemeljena na delu. Latenten fašizem neoliberalnega kapitalizma, ki nemalokrat postane manifesten, izhaja iz nove kvalitete dela (masifikacija in kvalitativen razvoj produktivnih moči), krize nacionalne države (keynezijanske, planske in socialistične države) in vsiljevanja politične oblike, ki sloni na ideologiji laissez-faire. Politična demokracija je radikalno ločena od ekonomije, državljan je abstrakten posameznik, ki nima nobene zveze niti s proizvajalcem družbenega bogastva niti z oblikami življenja (ki so zaradi kvantitativnega in kvalitativnega razvoja produktivnih moči postale produktivne). Takšna konstrukcija abstraktnega horizonta svobode in enakosti, kjer se slednji nanašata na liberalni prosti trg (ta pa obstaja zgolj kot blodnja neoliberalnih ideologov), je nevarna, saj vodi v fašizem. Zato, ker preprečuje nastanek novih političnih, družbenih in ekonomskih institucij, ki bodo organizirale svobodo in enakost na osnovi novega mnogoterega in globalnega subjekta produkcije.

Oblika in vsebina današnjega antifašizma je kreiranje novih javnih prostorov in novih oblik demokracije postfordističnega proletariata. Edini ustrezen odgovor na grožnjo in manifestacije fašizma danes je oblikovanje sovjetov postfordističnega proletariata. Tako kot je bil v štiridesetih letih prejšnjega stoletja edini odgovor na nacifašizem oblikovanje partizanske vojske, ki ni bila zgolj mesto boja, ampak tudi mesto množične emancipacije, razvoja in demokratizacije revnega in izključenega ljudstva – oblikovanje nove oblike ljudske oblasti, ki je pomenila za tisti čas kvantni skok v demokratizaciji. Naloga današnjih sovjetov, današnje partizanske vojske, današanje oblike antifašizma, je boj proti komandi finančne neoliberalne globalizacije in poskusom njene restavracije v krizi, boj proti postfordističnemu režimu izkoriščanja, oblikovanje novih transnacionalnih javnih prostorov svobode in enakosti, instituiranje novih institucij samovladanja in samoupravljanja mobilnega in mnogoterega postfordističnega proletariata.

Današnji fašizem sprevrača komunistično željo postfordističnih množic tako, da jo skuša ujeti in s tem zatreti v nazadnjaških, zaprtih, zatirajočih oblikah skupnosti. Elite perverzno manevrirajo med ideologijo individualizacije in atomizacije, ki preprečuje oblikovanje kontraoblasti in nacifašističnimi blut und boden ideologijami, ki podpirajo postfordističnemu proletariatu vsiljene segmentacije in hierarhije. Sovjeti postfordističnega proletariata, današnja partizanska vojska, mora proti tej ideološki konstrukciji elit zgraditi skupno kot avtentični izraz komunistične želje postfordističnih množic – svobodno izražanje razlik in enkratnosti, ki krepi in veča horizont svobode in enakosti, produkcijo pravic in garancij, ki omogočajo izhod tako iz osamljenosti kot iz zatiralske skupnosti, instituiranje novih oblik demokracije postfordističnih delavcev, ki slonijo na državljanu kot proizvajalcu in državljanu kot obliki življenja.

Boji manjšin in politika želje (Maurizio Lazzarato)

blanco — 2007-02-14T19:53:19Z

Delavski razred je po letu 1968 podvržen dvema procesoma razkroja, kot produktivni subjekt in kot model subjektivacije konfliktov v kapitalizmu. Boji manjšin (žensk, homoseksualcev, imigrantov), ki so se razvili po tem letu, so nosilci ne zgolj novih vsebin, temveč tudi drugačnih odnosov subjektivacije in novih razmerij z državo in institucijami.

Po Gillesu Deleuzu in Félixu Guattariju, ki sta natančno definirala pojma, manjšin in večin ne definira število, saj je lahko manjšina (na primer ženske) številčnejša od večine (moški). »Večino določa model, ki se mu je treba prilagoditi. Medtem ko manjšina nima modelov, ker je postajanje, proces. Manjšina ustvari modele, ko hoče postati večinska, ali ko je prisiljena, da se opremi z modelom, ki je nujen za njeno preživetje (da bi postala priznana, da bi predpisala pravice, da bi imela status).«

Boji imigrantov, žensk in homoseksualcev se organizirajo okrog »dvojne naloge« : zavrnitve »večinskega standarda«, ki definira politično, seksualno, kulturno, produktivno identiteto v kapitalistični družbi, in nujnosti prepoznanja s strani tega istega modela, torej nujnosti »samopoimenovanja« in podelitve identitete (četudi »manjšinske«). S tem ko proizvajajo nove družbene odnose, nove oblike življenja, nove senzibilnosti, se ti boji vključijo v strategije »ločitve« in »pogajanj«, ki istočasno ali alternativno delujejo nasproti državi in njenim institucijam. V vseh primerih postavljajo problem odnosa med bojem, subjektiviteto in institucijami na drugačen način, kot je to tradicionalno počelo delavsko gibanje.

Radikalna novost boja »brezposelnih« je morda v dejstvu, da ima vse značilnosti (in strategije) manjšinskih bojev, toda tokrat na terenu dohodka (družbene mezde).

Proces nepredvidljive subjektivacije

Skupna značilnost vseh manjšinskih bojev je strategija prevzetja podrejene »identitete«, da bi jo presegli v »procesu« nepredvidljive subjektivacije. Nekoč so se tudi revolucionarni delavci konstituirali v gibanje, da bi se uničili kot razred. Na določen način lahko boje brezposelnih interpretiramo kot radikalizacijo dinamik boja manjšin. Dejansko se v tem primeru »identitetni« element (biti ženska, biti homoseksualec), ki je nujno v izvoru gibanj manjšin, predstavlja izključno kot podrejenost. Da bi se organizirali, morajo brezposelni in prekerni nujno prevzeti »identiteto«, proti kateri se istočasno borijo. Popolnoma upravičeno zavračajo identiteto, ki jim podeljuje ne samo ekonomski status revežev in nadizkoriščanih, ampak jih podredi tudi dispozitivom podrejanja in etatistične individuacije.

Boj za dohodek se sooča s težavami vseh bojev manjšin: kako prevzeti podrejeno identiteto (biti brezposeln, biti prekeren) ne da bi se pustil ponovno zapreti v novo klasifikacijo, v nov status revščine? Kako narediti iz »dohodka za vse« predpogoj za zlom podvrženosti produktivne družbene »moči«, za zlom discipline podjetja in etatistične podreditve in ne pogoj za preživetje »izključenih«?

Da bi država funkcionirala potrebuje, kot vse reprezentativne institucije, modele molarne in kodificirane identitete. Na terenu »dela« in distribucije dohodka je že dolgo tega mezdno delo postalo večinski model kapitalistične družbe.

Delavski razred je prenehal biti revolucionarni subjekt (in marksizem revolucionarna teorija) takrat, ko so njegove organizacije opustile »ukinitev mezdnega dela« kot politični program. Namesto da bi stremele k »uničenju« delavskega razreda, so organizacije delavskega gibanja iz mezdnega dela naredile nepresegljiv »model« vsake subjektivacije. Delavski razred in njegove organizacije so na ta način postali močni »instrumenti integracije«. Če je bila ta integracija v slavnih tridesetih letih »dinamična«, ker je v zameno nudila kupno moč, je po zatonu »fordizma« zgolj represivna in dobesedno »reakcionarna«. Prispeva k reprodukciji »večinskega modela«, ki je vedno bolj prazen.

Država in večinski modeli ne morejo dopuščati »dvoumnih odnosov«, v katerih se konstituirajo gibanja manjšin. Imigranti so na primer »med« njihovo izvorno kulturno identiteto in identiteto države, ki jih je »sprejela« in katere ne morejo niti nočejo popolnoma sprejeti. Biti »med« eno in drugo identiteto označuje ženske, homoseksualce, na drugačen način pa tudi prekerne, ki so med nezaposlenostjo in zaposlitvijo. To »med dvema«, ki je trenutek trpljenja pa tudi ustvarjalnosti, posledica krize in »linije bega«, mora biti izbrisano: imigrant se mora integrirati v model državljanstva, prekeren v mezdni model.

Majhna težava, ki zagotavlja dolgo prihodnost tem bojem, je v tem, da je večinski model državljana, dela, da ne govorimo o seksualni identiteti in o odnosih oblasti, ki jih vsebuje, v strukturni krizi.

Vsaj virtualno je ves svet »med« enim in drugim. Med brezposelnostjo in zaposlitvijo. Med različnimi kulturami, med različnimi seksualnimi identitetami, med različnimi procesi subjektivacije. Nasprotno pa »večinska« zaposlitev, državljanstvo in seksualnost, s subjektivitetami, ki jih ti »modeli« proizvajajo, zadeva vse manj ljudi na Zahodu in toliko bolj po svetu.

Proti individuaciji in etatistični podreditvi

»Družba podpore« in garantiran dohodek, ki bo vedno bolj posploševal njeno načelo, sta postala nova pošast, ki straši po Evropi (dixit Lionel Jospin). Vendar je treba enkrat za vselej reči, da je kategorija »podpore« popolnoma preživela. Vedno je razširjala oblike kontrole mobilnosti in življenja populacije, predvsem »manjšinskih populacij«.

Pomnožitev statusov revežev in prekernih povzroča vzporedno pomnožitev institucij, dispozitivov in osebja kontrole, ki spremljajo vsako razdeljevanje denarja. Brezposeln, revež in prekeren niso »podpiranci«, temveč so »podložniki«, podvrženi tehnikam podrejanja in individuacije, ki se po Foucaultu »izvajajo nad neposredim vsakdanjim življenjem, posameznike razporejajo v kategorije, jih določijo v njihovi lastni individualnosti, jih priklenejo na njihovo identiteto, jim vsilijo zakon resnice, ki ga morajo spoznati in ki ga morajo v njih spoznati drugi«. Dohodek, stanovanje, izobrazbo, identiteto, duševnost, odnose teh populacij vzame v svoje roke truma socialnih delavcev, ki intervenirajo v okviru tistega, kar je Foucault definiral kot »vladanje prek individualizacije«. Država ne odloča zgolj o financiranju dohodka, temveč vzpostavi resnične »dispozitive proizvodnje podrejenosti« in »reprodukcije življenja« za tiste populacije, ki so zunaj »mezdnega modela«.

Če to drži od začetka kapitalizma, potem danes toliko bolj velja, da kontrola manjšinskih populacij, mnogo bolj kot mezdni model, predstavlja postajanje celotnega sveta. Meje prekernosti, revščine in brezposelnosti so mobilne in na različne načine zadevajo ves svet.

Osemdeset odstotkov novih zaposlitev predstavljajo »atipične« delovne pogodbe, kar pomeni, da se model mezdnega odnosa vse bolj potiska iz sredine in da sta brezposelnost in stabilna zaposlitev zgolj skrajnosti, meje trga dela, ki nenehno množi statuse »prekernosti«. V resnici je ves svet ujet v tej modulaciji med dvema skrajnostima, vedno na meji med »vključenostjo« in »izključenostjo«, med prekernostjo in varnostjo, med mezdo in dohodkom.

S politikami podpore pri zaposlovanju so dispozitivi etatistične proizvodnje individuacije in podrejanja vstopili v »privatni« svet podjetja. Država prek uvedbe mladih skozi delo, ekonomskega zdravljenja brezposelnosti, aktivne podpore pri zaposlovanju, spreminja mezdno delo v »podpirano« delo, ki je zagotovo bolj »subvencionirano« od prekernosti in brezposelnosti. »Zaposlitev« ima vedno bolj hibriden status, med zasebnim in javnim pravom, med privatno ekonomijo in državno intervencijo. V drsenju od mezdnega dela k zaposlitvi funkcionar na fantazijski način mnogo bolj od delavca v privatnem sektorju predstavlja nov večinski model zaposlitve. Na fantazijski način zato, ker so funkiconarji že v stavkah leta 1995 povedali, kaj mislijo o njihovih »privilegijih«, državi in javnih storitvah.

Hudo bi se torej motili, če bi mislili, da so politike aktivne podpore pri zaposlovanju »produktivne« in da so izdatki za revne, prekerne in manjšine »podpora«.Od brezposelnosti prek prekernosti do zaposlitve gre za eno samo in isto politiko modulacije in regulacije produktivne družbene sile, ki prekerizira in destabilizira ves svet; to je politika, ki uzakonja prelivanje iz enega statusa v drugega, prehode iz enega pogoja v drugega, iz ene identitete v drugo, v skladu z ekonomskimi zahtevami in zahtevami družbene kontrole.

Soočeni s socializacijo produktivnega sodelovanja, ki več ne sledi obrisom podjetja, se uravnavanje populacije (kar je Foucault imenoval »bio-oblast«) in uravnavanje trga dela vedno bolj prekrivata.

Boji brezposelnih in prekernih za dohodek so lahko nevarni, ker proti državni družbeni regulaciji postavljajo tako socialno kot globalno zahtevo. In predvem zato, ker kažejo, da je zavračanje podreditve državi, kot tudi zavračanje podvrženja dicsciplini podjetja, en in isti teren boja in možne rekompozicije.

Proti vpreženju življenja v delo

Ali postajajo zahodne družbe podpirane družbe? Če morajo tudi zaposlitev vse bolj financirati javne investicije (glej zakon o 35 urah), ali postajamo podpiranci? Sklep je treba obrniti in priznati, da je produkcija na tej stopnji kapitalističnega razvoja družbena produkcija (»bio-politična«).

Boji manjšin nam govorijo o pogojih proizvodnje nove družbene narave »produktivne moči« mnogo bolje od ekonomistov, sociologov in zgodovinarjev, med katerimi so nekateri danes ponovno odkrili »delo« in mu pripisali osrednjost.

Boji žensk nam govorijo o družbenih pogojih proizvodnje subjektivitete in njenih semiotično-lingvističnih, kreativnih, relacijskih zmožnostih, kot tudi o stroških njene reprodukcije, ki jih še vedno skoraj izključno prevzemajo ženske same (vzgoja, izobraževanje, upravljanje »življenja«).

Gibanja homoseksualcev (kot nedavni boji medicinskih sester) nam govorijo o družbenih pogojih proizvodnje teles in afektivnih sil in o njeni kontroli prek medicine in znanosti.

Boji imigrantov nam govorijo o družbeno-ekonomskih, kulturnih in subjektivnih pogojih proizvodnje mobilnosti. Boji brezposelnih in prekernih nam govorijo, da je treba današnjo družbeno obliko proizvodnje plačati kot takšno, ne zaradi humanitarnih razlogov, temveč ker gre za družbeno plačilo za podružbljeno »delo«.

V zelo podružbljenih pogojih proizvodnje ne gre zgolj za spoznanje pravice do obstoja vseh, ampak tudi za spoznanje, da je proizvodnja bogastva odvisna od vzgoje, izobraževanja, zdravja, psiho-afektivnih sil, sposobnosti komuniciranja, od tega, da lahko prav vsakdo dela.

Nasprotno pa so si delodajalci, sindikati in levica, čeprav na različne načine, podobni v eni točki: proizvodnjo bogastva zagotavlja zgolj podreditev teh aktivnosti podjetju ali državi. Edino zaposljivost, barbarski neologizem, ki dobro izraža novo naravo podreditve, daje produktivno in družbeno veljavnost vsem tem oblikam družbenega sodelovanja.

Boji brezposelnih in prekernih prevrnejo izraze te debate: »Ni treba financirati podjetij ali zaposlitev, financirati je treba 'novo naravo produktivne moči'« (izobraževanje, zdravje, mobilnost, komunikacija) in njeno podružbljanje, ki na široko presega podjetje.

Gibanja žensk in boji manjšin že dolgo izpostavljajo odnos življenja in proizvodnje in ne mezdnega dela in proizvodnje bogastva, življenja in njegovih različnih časovnosti in ne delovnega časa, katerekoli subjektivitete in ne »zaposlene« subjektivitete. Na ta način označujejo resnico sodobnega kapitalizma: vpreženje »življenja«, njegovo izkoriščanje in njegova redukcija na preprosti element »ovrednotenja«. Prav tako pa pokažejo, za kaj gre: v sodobnem kapitalizmu je teren, na katerem se je treba boriti, teren »bio-politike« in procesov subjektivacije.

Univerzalnost in singularnost bojev za dohodek

Manjšinski boji vedno proizvedejo singularitete, tako prek ustvarjanja novih želja in novih potreb, kot prek »nujnosti«, ki jih izpostavijo: revščina, bolezen, diskriminacije.

Singularitete ne smemo zreducirati na generalni interes, kot so to počeli v moderni politični tradiciji. Singulariteto moramo afirmirati kot tako. Zato skušajo boji manjšin univerzalno podrediti izrazu singularitet in procesom nepredvidljive subjektivacije in to tako, da pokažejo, da je generalni interes proizvajanje razlike in heterogenega. Dohodek »za vse« ni sam po sebi cilj boja, temveč sredstvo, pogoj, da se lahko izrazijo potencialnosti subjektivacije, ki sestavljajo družbo in njene »produktivne sile«.

Nasprotje med »svobodo« in »enakostjo«, med individualizmom in kolektivizmom, ki je ločevalo liberalizem in socializem se je prestavilo na teren, ki je ušel rezonu države in političnemu sistemu. Boji za dohodek so ponovna iznajdba egalitarizma bojev delavskega gibanja na terenu singularitete.

Odnos med razliko in univerzalnostjo, ki ga izražajo boji za dohodek, je edini ustrezni odgovor na tisto, kar na aporetičen način izraža post-fordizem: razviti »singulariteto« proizvoda, storitve, toda pod prisilo univerzalnosti trga in denarja, resničnega »dvojnega naloga« sodobnega kapitalizma. Postfordistični produkcijski način je popolnoma skoncentriran v upravljanju z dogodkovnim, singulariteto, vendar v skladu z unilaterlanim glediščem ovrednotenja kapitala, ki zreducira singularitete na ponavljanje in banalnost »istega«. Edino boji, kot je boj za dohodek, izražajo gledišče družbe v njeni celoti, ne da bi vsilili uniformnost socializma ali trga. »Generalni interes«, interes celega sveta, izraža singulariteta manjšin: revščina, bolezen, prekernost, kulturna, seksualna in politična diskriminacija, se ne dotikajo izključenih, »nečlanov«, temveč kolektivne produktivne moči. Zato se razširjajo po družbenem telesu in kontaminirajo ves svet.

Tukaj najde svoje korenine radikalna kritika države in trga, ki skušata zreducirati vsako singulariteto na splošni ekvivalent zakona in denarja.

Ekonomija in politika afektivnih sil

Mezdno delo (podčrtujem mezdno!) je »produktivno« zgolj v kolikor uspe zajeti, kvadriljirati, organizirati željo in afekte. In to zajetje vedno sloni na ločitvah: ločitvi na produktivno in neproduktivno delo, na tovarno in družbo, na delavsko subjektiviteto in druge subjektivitete (manjšinske), na delovni in življenjski čas, na manualno in intelektualno delo. Le pod temi pogoji se lahko odnos med subjektiviteto, telesom in časom, ki se pojavi zaradi kapitalizma, predstavlja kot moč kapitala in mezdnega dela

»Velika transformacija«, ki jo je naznanil cikel bojev leta 68, je v tem, da odnos med željo, afekti in tehnologijo ne rabi več iti skozi »prekletstvo« mezdnega dela (podčrtujem mezdno!), da bi proizvajal bogastvo. Informacijska ekonomija, industrija »prihodnosti« nam kaže, kako v najnaprednejših oblikah kapitalizem sam organizira odnos med afekti, željami in tehnološkimi dejavniki, ne da bi moral iti skozi disciplino tovarne; kako v odprtem prostoru zajame afekte in želje prav vsakogar (brez ločevanja na produktivno in neproduktivno, na »delavsko subjektiviteto« in drugo subjektiviteto), da bi jih dal na razpolago proizvodnji profita.

Boji brezposelnih in prekernih za dohodek nam pravijo, da je iz gledišča izkoriščanih predpogoj za uresničitev te zmožnosti, vpisane v razvoj sodobnega kapitalizma, »zagotovljen dohodek«, ne kot omezdenje bede in izključenosti, temveč kot novi zakoni o revežih. Dohodek za vse je predpogoj, ki omogoča, da zlomimo disciplinarno podvrženost podjetju in da zlomimo podrejenost državni bio-oblasti. Zagotovljen dohodek je predpogoj za to, da se lahko izrazi »nova narava produktivne moči«, ki se je, s tem ko je postala intelektualna, afektivna in družbena, emancipirala od discipline tovarne. Dohodek za vse je predpogoj za to, da se lahko proizvaja svobodno sodelovanje subjektov in ne več podvrženost podjetju ali državi. Proizvajati v svobodi in ne pod prisilo, to pomeni proizvajati, delati, ustvarjati na osnovi želje in ne na osnovi »nujnosti« mezdnega dela.

Proizvajati realno, zavračajoč oblike podvrženosti podjetju in državi, lahko združi brezposelnega, delavca in vse manjšine.

To je »utopija«, ki jo dajejo na dnevni red boji brezposelnih. Distopija, ker je močno zakoreninjena v realnosti. Distopija, če le količkaj tvegamo in anticipiramo ter preusmerimo realnost, ki je virtualno že tu. Kapitalizem ne izkorišča subjektivitete in življenja, ne da bi priznal, da realno proizvajajo želja in afektivne sile, ki jo izražajo.

Iz francoščine prevedel Andrej Kurnik

Marx in delo - pot dezutopije (Karl Marx, Toni Negri)

blanco — 2006-12-18T09:25:30Z

Upiranje je ustvarjanje. Strategija boja prekernih je samoovrednotenje izven in proti mezdnemu režimu. Pogovarjati se je treba o taktikah. Kapital ne more drugače, kot da kolonizira sfero razpoložljivega časa, sfero ne-dela, ki je postala poglavitna podlaga družbenega bogastva. Ta kolonizacija je prekerizacija. Pomeni predvsem blokiranje novih produktivnih subjektivitet, nove narave dela, ki ima vse značilnosti delovanja. Predpostavka in na njej sloneč režim, da se lahko uresničimo zgolj v kapitalu, proizvaja revščino. Danes revščina ni posledica odsotnosti temveč prisotnosti kapitalizma. Ampak pazljivo, ne potrebujemo utopije, zgolj identificiranje mehanizmov kolonizacije novih produktivnih subjektivitet in njihovo uničenje. In s tem sprostitev moči.

Pri Marxu je več utopičnih koncepcij dela. Ena pa je pripravna za diskurz dezutopije - omogoča razumeti v tendenci transformacijo narave dela in definiranje različne strategije (ki pa je še vedno v perspektivi komunizma) konstrukcije subverzivnega subjekta.

Dramaturgija boja med živim in upredmetenim delom, ki nas vodi od analize danega protislovja (krize zakona vrednosti v tendenčnem razvoju fiksnega kapitala) k definiciji novega subjekta produkcije (intermezzo). Nato premestitev (drugi akt) v katerem je nov subjekt smatran kot kritičen akter transformacije.

1. Prvo dejanje

1.1.

»Menjava živega dela za upredmeteno, se pravi postavljanje družbenega dela v formi nasprotja med kapitalom in mezdnim delom - je skrajni razvoj vrednostnega razmerja in produkcije, ki temelji na vrednosti. Njena predpostavka je in ostaja - množina neposrednega delovnega časa, kvantum uporabljenega dela kot odločilni faktor produkcije bogastva.«

Nasprotje med živim in upredmetenim delom doseže svojo skrajno obliko, ko obstaja menjava med mezdnim delom in kapitalom znotraj totalno razvite družbene relacije. Kapitalizem je tako izčrpal, porabil svojo zgodovinsko misijo odtujitve dela in »povečanja« njegove produktivnosti. V avtomatičnem sistemu strojev, ko fiksen kapital predstavlja in si prilasti družbeno množico (maso) živega dela preneha nasprotje, ki je gospodovalo genealogiji kapitalistične družbe; delo, ki je postavljeno kot neposredno delo prilagojeno industriji, ni več odločilen faktor v reprodukciji bogastva in torej zakon vrednosti ne predseduje konstituciji in regulaciji menjave med delom in kapitalom. Živo delo se znajde v nerešljivem protislovju znotraj delovanja dialektičnega zakona vrednosti. Mutacija tukaj ni več dialektična ampak katastrofična.

Prvo dejanje drame je potemtakem zadnje dejanje teorije vrednosti. Incipit drama : utopia incipiat.

Toda za kakšno utopijo gre? Tudi pri Marxu se utopija včasih kaže kot neke vrste radikalne emancipacije prvotnega: kot emancipacija tistega, kar je vedno nasprotovalo kapitalu. V tem primeru je delo postavljeno kot neizkorenljiva uporabna vrednost nasproti kapitalu in torej kot radikalno nasprotje menjalni vrednosti. »Dejanski ne-kapital je delo.« V tem primeru pa ne gre za to. V tukajšnji razlagi, ki razprši dvoumnost, ki je lastna humanističnemu nasprotju med uporabno in menjalno vrednostjo, je delo kot ne-kapital analizirano ne iz gledišča njegove uporabe temveč iz gledišča njegove moči. (Razlikovanje figur »dela kot ne-kapitala«: ena je razumljena negativno - kot eksistenca, ki je izključena iz bogastva, »kot revščina« in torej kot vrednost, druga pa je razumljena pozitivno - kot »živi vir vrednosti«, »kot univerzalna možnost bogastva). Posledično je dobila utopična vsebina procesa novo dimenzijo: predvidljiva katastrofa zakona vrednosti ne pošlje živega dela v nedoločen drugje, temveč preprosto razkrije poslednji učinek njegove moči. Takšno predstavo o krizi imenujemo »dezutopija«.

Ugovori marksistični raziskavi kot dezutopiji. V straneh, ki jih preučujemo skušajo najti nesporno teleološko dimenzijo: kot da gre za »naravno zgodovino kapitala«. Ti ugovori niso resni, če upoštevamo, da pri Marxu mogoča aktivnost, ali slučajna (aleatorna) produkcija subjektivitete določa dejanskost strukture in razvoja kapitala (kot njegove krize).

Nadalje, prehajanje zakona vrednosti bi naj bilo pri Marxu mišljeno kot poslednje. Ali ne gre tukaj za čisto utopijo? Toda poslednje pomeni zgolj, da gre za poslednjo oviro za razkritje moči in ne za absolutno omejitev. Onstran najdemo odprto polje možnosti, še in vedno odprto za moč.

1.2.

»A toliko, kolikor se razvija velika industrija, je stvarjanje dejanskega bogastva odvisno manj od delovnega časa in kvantuma uporabljenega dela ter bolj od moči agensov, ki so med delovnim časom spravljeni v gibanje in ki niso sami - njihova powerful effectiveness - ki ni sama spet v nobenem razmerju do neposrednega delovnega časa, potrebnega za njihovo produkcijo, ampak je prej odvisna od splošnega stanja znanosti in napredka tehnologije ali uporabe te znanosti v produkciji. (Razvoj te znanosti, posebno naravoslovja, in z njim vseh drugih je sam spet v razmerju do razvoja materialne produkcije).«

Na nivoju velike industrije, torej realizacije avtomatičnega sistema strojev, obstaja izjemno kvantitativno nesorazmerje med uporabljenim delovnim časom in njegovim produktom ter kvalitativna neskladnost med abstraktnim delom in silo procesa, ki ga kontrolira. Zakon vrednosti v bistvu predpostavlja možnost kvantitativne redukcije konkretnega dela na preproste enote abstraktnega dela in transformacije kvalificiranega dela (in znanstvenega dela) v vsoto enot abstraktnega dela. Zakon vrednosti je predstavljal učinkovitost takšnega izračuna. V avtomatičnem sistemu strojev (v veliki industriji na najvišjem nivoju razvoja) pa kvantitativno nesorazmerje in kvalitativna neskladnost razstreli vsak množitelj enot preprostega dela.

Temu sledi, da v tej obliki zakon vrednosti vstopi v krizo. Ne dovoljuje ekonomski obračun kapitala in razkrije politično ekonomijo kapitala kot krizo.

Nasprotno, pojavijo se nove produktivne sile. Sestavljajo jih znanost in tehnologije. Onkraj zakona vrednosti gre potemtakem za opredelitev proizvodnje bogastva kot rezultata novih moči in za odkritje (onkraj »poslednjega protislovja«) pojavitve teh novih moči.

»Dejansko bogastvo se manifestira nasprotno - in to razkriva velika industrija - v neznanskem nesorazmerju med uporabljenim delovnim časom in njegovim produktom, prav tako pa tudi v kvalitativnem nesorazmerju med delom, ki je reducirano na čisto abstrakcijo, in silo produkcijskega procesa, ki jo nadzira.«

Prvo dejanje je potemtakem zaključeno. Zakon vrednosti in funkcija ovrednotenja neposrednega dela, individualnega in kolektivnega, sta bila razkrita v kritični obliki. Pod kritično obliko v tem primeru pomeni, da se v tem primeru sama dialektika odnosa izkoriščanja lahko zlomi. Delavec ni več bistven za proizvodnjo vrednosti niti za izgraditev bogastva.

Kdo proizvaja vrednost in bogastvo?

2. Intermezzo

»V tej preobrazbi se kot veliki temeljni steber produkcije in bogastva ne prikazuje neposredno delo, ki ga človek sam opravlja, ne čas, ki ga dela, ampak prilaščanje njegove lastne obče produktivne sile, njegovo razumetje narave in njegovo obvladovanje po njegovem bivanju kot družbenem telesu - z eno besedo, razvoj družbenega individua.«

Mutacija obstaja v transformaciji načina apropriacije produktivnosti s strani kapitala. Prvenstven element produkcije vrednosti in bogastva ni več neposredno delo ampak ta obča produktivna sila, ki privre iz družbenega telesa vednosti in delanja - družbeni individuum je temeljni steber produkcije in bogastva.

Ta mutacija je naznačena že prej: »Akumulacija vednosti in usposobljenosti, občih produktivnih sil družbenih možganov je tako vsrkana v ta kapitala vpričo dela...«

Toda mutacija je bila naznačena zgolj iz objektivnega gledišča. Še vedno se iz objektivnega gledišča vztraja na dejstvu, da se da ta nov aspekt relacije kapitala (apropriacija znanstvene in nasploh družbene produktivnosti) bolje videti v figuri cirkulirajočega kapitala kot v figuri fiksnega. Še vedno gre torej za objektivno gledišče, čeprav je narejeno za mobilno in dinamično.

Da bi bil dan resničen obrat, je vendarle treba imeti nekaj več - definicijo novega subjekta produkcije. Teorija mora družbeni individuum, ki vzpostavlja steber bogastva prikazati kot subjekt, ki bogastvo ustvarja. In v tej smeri gre Marxova analiza.

Torej, neposredno delo ostaja nepogrešljivo, toda postaja podrejeno (subalterne) v procesu ovrednotenja glede na znanstveno produkcijo, aplikacijo tehnologij, itd.. Proces ovrednotenja je bistveno odvisen od razvoja kooperacije dela in od njegove ukoreninjenosti v subjektivnem nivoju. Ta kooperativna sila, ki sestavlja »naravni element« dela se izraža in transcendira v družbenem delu. Nahajamo se pred izmeno neposrednega dela z družbenim delom. Produkcija, ki sloni na znanosti in tehnologiji je predvsem utemeljena na tej »obči produktivni sili, ki se sprosti iz družbene artikulacije v globalni produkciji - produktivna sila, ki se torej družbenemu delu pojavlja kot naravna (četudi je zgodovinski produkt). Kapital kot dominantna forma produkcije tukaj deluje v smeri lastnega propada (razkroja).« Nova subjektivna oblika družbenega individuuma (znanstvenega, tehnološkega) producenta vrednosti je prav tako podčrtana v drugih odlomkih in še vedno v istih izrazih: medtem ko neposredno delo preneha biti osnova produkcije, to vse bolj postaja »kombinacija« družbenih aktivnosti (ki jo je zgradila sama velika industrija in ki je v tej mutaciji pridobila lastno subjektiviteto.)

Nahajajoč se pred to mutacijo, smo napoteni na tisto pozitivno definicijo dela/ne-kapitala, ki smo jo omenili v točki 1.1. Moč ne-kapitala, moč dela tukaj biva - to pomeni je določena s - v družbeni kreativnosti, ali če hočemo v njegovi konstituirajoči moči. V preprosti kooperaciji je bila ta družbenost (socialité) vsiljena: v procesu njenega spoznanja individui izvršujejo to produkcijo subjektivitete, ki je samospoznanje razreda. Na tem novem nivoju razvoja, ko si instrument dela popolnoma ekspropriira kapital in ko je popolnoma reapropriiran v intelektualni naravi dela - v tem trenutku se uveljavi nov ontološki agencement (delujočnost) subjektivacije.

Na tem mestu se je treba lotiti dveh problemov:

Prvo zadeva proces mediacije, ki je notranja gibanju transformacije delovne sile, od neposrednosti k intelektualni in znanstveni mediaciji. Tema je uvedena v shemi, ki je nedvomno precej objektivistična: mobilizacija vrednosti dela v cirkulaciji.

Drugi problem je veliko večji: gre za fiksiranje relacij, ki povezujejo spremembo tehnične kompozicije delovne sile z novimi ontološkimi določitvami, ki si jih nadene v razvoju kapitalizma; gre torej za fiksiranje v notranjosti te dialektike različnih figur produkcije subjektivitete. Na kratko, gre za definiranje ontologije zgodovinskega razvoja razrednih figur. Tukaj se začne drugo dejanjeMarxovega raziskovanja.

3. Drugo dejanje

3.1.

»Kraja tujega delovnega časa, na kateri temelji sedanje bogastvo, se prikazuje kot bedna podlaga nasproti tej na novo razviti podlagi, ki jo je razvila velika industrija sama. Brž ko pa je delo v neposredni formi prenehalo biti veliki vir bogastva, delovni čas ni več in ne sme več biti njegova mera in zatorej menjalna vrednost (mera) uporabne vrednosti. Surplusno delo množice ni več pogoj za razvoj občega bogastva, prav tako kakor nedelo nekaterih za razvoj univerzalnih moči človeških možganov. S tem se zruši produkcija, ki se opira na menjalno vrednost, in neposredni materialni produkcijski proces zadobi sam formo, ki je odvrgla bornost in protislovnost. Svoboden razvoj individualnosti, kjer nujni delovni čas ni reduciran zato, da bi se postavilo surplusno delo, ampak nasploh redukcija nujnega dela družbe na neki minimum, ki mu tedaj ustreza umetniško, znanstveno, itd. izoblikovanje individuov s pomočjo časa, ki je sproščen, in sredstev, ki so ustvarjena zanje vse.«

Analizi (Darstellung) in identifikaciji novega subjekta sedaj sledi subverzivna premestitev, torej Neue Darstellung.

Štiri točke Neue Darstellung novega dezutopičnega političnega projekta:

a. Konec delovanja zakona vrednosti v njegovi klasični obliki razloži to, kar je zakon vrednosti vedno bil: zakon izkoriščanja. Zakon vrednosti ne obstaja, obstaja zgolj zakon presežne vrednosti. V kapitalističnem razvoju najde zakon vrednosti mistificirano uporabo. Cena je bila njegovo izničenje. b. Klasični kapitalistični pogoji proizvodnje bogastva so v krizi. Transformacija živega dela (onkraj neposrednega dela) v nematerialno intelektualno delo, v proizvajalca umetniških, znanstvenih, tehničnih funkcij, bodisi da so kooperativne, socialne, lingvistične - ta transformacija ni samo mogoča, temveč aktualna, uresničuje se pred našimi očmi. c. Posledica krize zakona vrednosti je, da se delo ne pojavlja več v obliki bede. Živo delo, kot aktivnost, kot ontološka potencialnost, postane direkten (družbeni) proizvajalec bogastva. d. Nujno delo ni več pogoj za presežno delo. Redukcija nujnega dela je dosegla minimum, ki nima več nič za opraviti s proizvedenim bogastvom, to pomeni, da med njima ni več možna nobena skupna mera. Nujno delo dosega omejitev, ki je prej sorazmerna z neskončno produktivnostjo, ki pa je druge narave, kot tista, ki jo določa neposredno delo: znanstvena produkcija, umetniško izražanje, prosti družbeni čas kot produktiven dynamis.

Redukcija nujnega časa (preko masivnega povečanja produktivnosti) na upadajoč minimum sprosti razpoložljiv čas za celotno družbo. Kapitalu ne uspeva več preoblikovati ta razpoložljiv prosti čas v presežno vrednost niti ga prikleniti na njegovo rast. Razpoložljiv čas potemtakem preneha obstajati na protisloven način (torej, da lahko obstaja zgolj na osnovi presežnega dela). Dejansko bogastvo se predstavlja kot proizvod aktivnosti vseh individuov in razpoložljiv čas je odslej mera bogastva.

»Čim bolj se to protislovje razkrije, tem bolj se pokaže, da rasti produktivnih sil ni več mogoče prikleniti na prilaščanje tujega presežnega dela, ampak da si mora množica delavcev sama prilastiti svoje surplusno delo. Ko je to opravila - in razpoložljiv čas s tem izgubi nasprotujočo si eksistenco - bo po eni strani nujni delovni čas dobil svojo mero v potrebah družbenega individua, po drugi pa bo razvoj družbene produktivne sile rasel tako hitro, da bo rasel razpoložljiv čas vseh, čeprav je zdaj produkcija preračunana na bogastvo vseh. Kajti dejansko bogastvo je razvita produktivna sila vseh individuov. Torej mera bogastva ni več delovni čas, ampak razpoložljivi čas. Delovni čas kot mera bogastva postavlja, da je bogastvo samo utemeljeno na siromaštvu in da razpoložljiv čas obstaja v nasprotju in skoz nasprotje do surplusnega delovnega časa oziroma je postavljanje celotnega časa individua kot delovnega časa in zato njegova degradacija v golega delavca, subsumpcija delu. Zato najrazvitejša mašinerija sili delavca, da dela zdaj dlje, kot je to počel kot divjak ali kot je to sam počel z najenostavnejšimi, okornejšimi orodji.«

3.2.

»Kapital je sam procesuirajoče protislovje (s tem), da stremi k redukciji delovnega časa na minimum, medtem ko po drugi strani delovni čas postavlja kot edino mero in vir bogastva. Tako zmanjšuje delovni čas v formi nujnega, da bi ga povečeval v formi odvečnega; zato čedalje bolj postavlja odvečni čas kot pogoj - question de vie et de mort - za nujni. Po eni strani torej kliče v življenje vse moči znanosti in narave, kakor tudi družbene kombinacije in družbenega občevanja, da bi ustvarjanje bogastva napravil neodvisno (relativno) od zanj uporabljenega delovnega časa. Po drugi strani hoče te tako ustvarjene orjaške družbene sile meriti ob delovnem času in jih ukleniti v meje, ki so potrebne, da bi že ustvarjeno vrednost ohranil kot vrednost. Produktivne sile in družbeni odnosi - oboje različni strani razvoja podružbljenega individua - se kapitalu prikazujejo le kot sredstvo in so zanj le sredstvo, da bi produciral iz svoje bornirane podlage. In fact pa so to materialni pogoji, da bi jo vrgli v zrak. »Resnično bogat je kak narod, kadar namesto 12 ur dela 6. Wealth ni komanda surplusnega delovnega časa (realno bogastvo), temveč razpoložljiv čas, mimo tistega, ki je uporabljen v neposredni produkciji, za slehernega individua in za celotno družbo.«

Ko enkrat pride do take situacije - ki jo proizvede kapital sam (ob tem, da vemo, da je evolucija kapitala vedno rezultat razrednega boja) - katera je problematika razrednega boja?

Iz kapitalističnega gledišča gre za vsiljevanje mere zakona vrednosti, to pomeni časovne mere izkoriščanja neposrednega dela, s prisiljevanjem (brzdanjem) transformacije subjektov dela in produkcije. To je vprašanje življenja ali smrti. Kapital lahko živi zgolj od zakona neposrednega dela. Njegova organizacijska oblika je osnovana na tej figuri odtujitve. Kapital ni sposoben preiti omejeno (bornirano, bedasto) bazo, ki je njegova.

Nastali paradoks se opredeljuje kot: na eni strani se moči znanosti in komunikacije, ki so postale resnično in neposredno produktivne, emancipirajo od zakona vrednosti, od prisilne mere časa neposrednega dela. Na drugi strani morajo biti nematerialna produktivna sila in produktivni družbeni odnosi (komunikacija) - ta dva komplementarna dela razvoja družbenega individua - zreducirani znotraj omejene baze zakona vrednosti. Na ta način nimata kapital in njegova oblast nobene racionalnosti več. Produkcija blaga se uresniči prek komande (niti preko dela niti preko blaga), zgolj prek komande. Tako se vračamo k situaciji, ki jo je Marx definiral v točki 1.1, na začetku povzetka-ekspozicije krize zakona vrednosti: vendar odslej se zgodovinski proces, ki je zorel skozi mutacijo subjekta, predstavlja v protislovni obliki v subjektivnih izrazih.

»Dezutopija« je dosegla zrelost. Proces je prišel do točke, kjer morajo nove subjektivne forme »raztreščiti« star sistem zakona vrednosti, zakona izkoriščanja. Iz gledišča novega proletariata, to pomeni novih figur živega dela, se razredni boj odvija v organizaciji novih moči produkcije proti kapitalistični dominaciji.

3.3.

»Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting mules, it. So produkt človeške industrije; naravni material, preobražen v organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. So s človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov; upredmetena moč znanja. Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje, knowledge, postalo neposredna produktivna sila, tako da so sami pogoji družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intellecta ter so njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene prakse; realnega življenjskega procesa.«

Poslednja Marxova trditev se dotika vsebine razrednega boja iz gledišča novega znanstveno-komunikacijskega proletariata. Nova sila družbenega dela mora vsiliti lastno hegemonijo nad generalnim intelektom.

Če pozorno opazujemo, nima projekt ničesar znanstvenega, saint-simonističnega. To je družbeni projekt. Družbena praksa je tista, ki vzpostavlja vrednost, hrani jo dejanski proces življenja. V tej koncepciji proletarskega prevrata kapitalistične dominacije ni niti najmanj ekonomizma.

Prevod iz francoščine in uvodni tekst Andrej Kurnik

Od tranzicije h konstituirajoči oblasti (Antonio Negri)

blanco — 2006-12-18T09:23:21Z

Komunizem kot minimalni cilj

Tako revolucionarna kot reformistična tradicija sta od Bernsteindebatte naprej smatrali socializem kot obdobje tranzicije od kapitalizma h komunizmu (ali v socialdemokratski terminologiji postkapitalizmu) in potemtakem kot od obeh neodvisen koncept. Da so socialni demokrati takoj zapustili teren utopije, da bi se prepoznali kot zgolj upravljalci kapitalistične modernizacije, je njihov problem. Naš pa je od trenutka, ko se par un tour de passe-passe ta tranzicija, ki so jo vsi imenovali socializem, začne opredeljevati kot komunizem. Glavna odgovornost za takšno banalizacijo brez dvoma pripada stalinističnim ideologijam in politikom »sijoče prihodnosti«. Kar pa nikakor ne zmanjša prezira, ki ga čutimo do tistih, ki danes soglasno slavijo konec komunizma, ki pomeni apologijo obstoječega stanja stvari. Toda držimo se našega razlikovanja. Niti Marx v »Pariški komuni« niti Lenin v »Državi in revoluciji« nista socializma nikoli imela za zgodovinsko obdobje: razumela sta ga kot kratko in silno prehodno Stanje, ki naj uresniči proces izginotja aparata oblasti. Komunizem v tem razumevanju že živi v tranziciji, kot njen motor. Ne kot ideal, temveč kot aktivna in učinkovita subjektiviteta se spopade s celoto kapitalistične produkcije in reprodukcije, ki si jo ponovno prilasti, kar je pogoj za njeno uničenje in preseganje. Komunizem kot proces osvoboditve je bil definiran kot realno gibanje, ki uniči sedanje stanje stvari. Šele v tridesetih letih 20. stoletja je začela skupina sovjetskih voditeljev socializem razumevati kot produktivno aktivnost, ki ustvarja, pa naj stane kar hoče, materialno bazo družbe, ki tekmuje z ritmom lastnega razvoja in razvoja kapitalističnih dežel. Od tega trenutka se socializem ne istoveti več toliko s preseganjem kapitalističnega sistema in mezdnega dela, kot z družbeno-ekonomsko alternativo kapitalizma. Po teoriji naj v socializmu preživijo določeni elementi kapitalizma: eden izmed njih, država, se potemtakem zaostri do najskrajnejših avtoritarnih oblik; drugi, trg, je zadušen in izpraznjen kot mikro-ekonomski kriterij izračuna vrednosti. Tako luxemburgistična opozicija, ki je vztrajala na demokratičnem, kreativnem in antietatističnem procesu, kot trockistična, ki je vztrajala na kritiki totalitete odnosov izkoriščanja na svetovnem trgu, sta bili uničeni. Posledica tega je bila: v prvem primeru atrofija in nato smrtonosna zadušitev politične izmenjave; v drugem pa zoženje socializma znotraj svetovnega trga ali nezmožnost notranje (par des lignes intérieures) rekuperacije (prevzema) silovitega razvoja antifašističnega in revolucionarnega razrednega boja, ki se je v različnih obdobjih odprl na svetovnem nivoju. In kolikor se že vztraja na revolucionarnem duhu Gorbačovove reforme - in tudi sami smo prepričani v to - se ne zdi, da bi lahko Sovjetska zveza ponovno prevzela tisto hegemonsko funkcijo v razrednem boju, ki ji jo je pripisala revolucija iz leta 1917. Po mnogih tragedijah Rdeči trg že dolgo ni več referenčna točka komunistov. Komunizem torej živi. Povsod tam, kjer vztraja izkoriščanje. Predstavlja edini odgovor naravnemu antikapitalizmu množic. Ali bolje, bolj ko se kapitalizem reproducira, bolj razširja in zakoreninja željo komunizma - s tem, da po eni strani določa pogoje kolektivne produkcije, po drugi pa nezaustavljivo kolektivno voljo do njihove svobodne reapropriacije. Tisti, ki v trenutni orgiji antikomunizma iskreno verjamejo, da sta izkoriščanje in prevratniška (subverzivna) volja izginila, zgolj dokazujejo svojo zablodo. Čas je, da začnemo ponovno misliti komunistično tranzicijo. In to na način klasikov marksizma, kot nekaj, kar nastopi gradeč se neposredno v nedrih kapitalističnega razvoja. Od šestdesetih let naprej so kritični tokovi zahodnega marksizma, brez iluzij glede Rdečega trga in socializma revščine, delali v tej smeri. Od takrat predstavlja edino temo politične znanosti tranzicije komunizem kot minimalni cilj. Okoli te teme se je akumulirala ogromna količina izkušenj in spoznanj. Metoda je materialistična: potopitev analize v aktualen produkcijski način, rekonstrukcija protislovij, ki se v vedno novih oblikah pojavljajo med njim in produktivnimi procesi ter subjekti, kritika moderne in njenih posledic, delo na rekompoziciji kolektivnih subjektivitet in njihovih komunikacijskih mrež, preoblikovanje spoznanja v ustrezno voljo. Tako se nahajamo pred nizom predpogojev (préréquisits) komunizma, ki živijo v naših družbah in ki so dosegli še neviden nivo zrelosti. In če beseda »predpogoj« straši in napeljuje na domnevo, da soočamo realnost z idealom, don't worry: naša edina teleologija je tista, ki jo vlečemo iz marksističnega izreka: »Anatomija človeka razloži anatomijo opice«.

Nepovratnost delavskih zmag

Kaj je predpogoj komunizma? Je produkcijskemu načinu notranja kolektivna določitev, na kateri se kopičijo rezultati in tendence boja proti delu tistih, ki so v delovnem procesu izkoriščani. V družbah, ki so dosegle visok nivo razvoja, obstaja veliko predpogojev, tako znotraj procesa dela kot znotraj institucij: če so socialistične družbe mrtve zaradi ostankov kapitalizma, se zdi, da kapitalistične družbe živijo zgolj tako, da se artikulirajo na predvidevanju komunizma. Zakaj to očitno ugotovitev opredeljujemo kot tendenco? Zakaj te kolektivne rezultate bojev, zakoreninjene v nedrih kapitalističnega načina produkcije, kot tudi v njegovi politično-pravni in ekonomsko-socialni strukturi, imenujemo predpogoji in še posebej predpogoji komunizma? Zato ker se zdi, da te določitve strukturno določajo tri paradigme: kolektivnega, nepovratnega, dinamike protislovja in krize. Tendenčnost izhaja iz teh treh lastnosti, tako kot izhaja gibanje iz motorja - v tem ni nobene finalnosti. Kolektivne določitve: v smislu, da regrupirajo mnogoterost delavcev v vedno ožje komunikacijske in kooperativne kategorije (dela, interesov, jezika). Nepovratne: v kolikor konstituirajo pogoje družbenega življenja, ki so postali neobhodni, tudi v situaciji katastrofe. Tako postane element kolektivne zgodovinske agregacije globok institucionalni moment; celota protislovnih volj in kolektivnih konfliktov postane ontologija. Čeprav so ontološko konsolidirane, ostanejo te določitve protislovne. Boj proti izkoriščanju jih še naprej prečka in tako kot jih je proizvedel, jih hrani ter usmerja potenciale krize na horizont celotnega sistema. Temeljen primer delovanja predpogoja predstavljajo institucije Welfarestate. Te so proizvod bojev, ki v institucionalnem kompromisu obvežejo kapitalistično državo, da v svojih nedrih sprejme reprezentacijo organiziranih kolektivnih interesov, ki so včasih antagonistični. Ta reprezentacija, ki je postavljena v službo tendenčne egalitarne redistribucije družbenega dohodka, in ki združuje vedno večji splet kolektivnih interesov, postane trdna institucionalna realnost. Nepovratnost teh institucionalnih pojavov krepi tako mreža odnosov sil, ki so prečkale njihovo genezo, ponavljajoči se konflikti interesov, kot tudi paradoksalno inercija samih institucij. V kapitalističnih državah se je to potrdilo v času dvajsetih let neo-liberalne kontrarevolucije, - brez dvoma pa lahko to potrdimo tudi v krizi »realnega socializma«. Politična znanost in doktrina javnega prava morata glede na te fenomene spremeniti lasten znanstveni statut. Opustiti morata tradicionalni formalizem, analitični postopek pa podrediti nenehni prepustnosti bojev in institucij; dinamike kontrole, ki izhajajo iz nje, so angažirane na terenu, kjer prevladuje medsebojna izmenljivost in nezmožnost razločitve družbenega od političnega. Znanost je podrejena prepletanju družbene mobilnosti subjektov ter gibanj in institucionalne ontologije rezultatov, ki izhajajo iz nje in na katere se opira proces vladanja. Kompleksnost in rigidnost sta spojena tako, da vsako vladno dejanje tvega, da bo spremenilo celoto sistema družbene produkcije in reprodukcije. In ravno ta igra je tista, ki nenehno odpira krizo in definira sekvence naraščajočega protislovja. Protislovje, ki ga določajo na institucionalnem nivoju nepovratno ukoreninjeni kolektivni interesi, dejansko ne more biti razrešeno drugače kot s kolektivnimi sredstvi. Če uporabimo izraze klasične ekonomije in njene kritike, lahko rečemo, da se v tej fazi razvoja produkcijskega načina vsak poskus upravljanja in kontrole deležev nujnega dela vpisuje v stroške reprodukcije družbeno konsolidiranega fiksnega kapitala. Ta rigidnost je torej nepovratna. Ta ugotovitev verjetno presega Marxove analize (čeprav najbrž sledi njegovemu pojmovanju tendence). Še bolj pa presega aktualno neo-liberalno in tudi neo-keynesiansko ekonomsko misel, ki kot pogoj vladanja predpostavlja bolj ali manj intenzivno mobilnost vseh produkcijskih faktorjev. V izrazih kritike političnih institucij, v analizi države blaginje torej, ta ugotovitev pomeni, da je vlada družbene reprodukcije možna le na način kolektivnega upravljanja kapitala. Dejansko so eksistenčni pogoji kapitala eksplicitno in ne samo implicitno kolektivni. Drugače rečeno, niso zgolj povezani z abstrakcijo kolektivnega kapitala, ampak so del empirične, zgodovinske eksistence kolektivnega delavca. Država blaginje, njena nepovratnost (tako kot na prvi pogled nepovratnost določenih temeljnih določitev »realnega socializma«) torej ne predstavlja odklonov glede na kapitalistični razvoj - prej predstavlja resnične otočke nove družbene kooperacije, novih zelo intenzivnih kolektivnih pogojev produkcije, ki so kot takšni vpisani v sam institucionalni nivo. Od tod izhaja kriza, ki jo izziva trajanje Welfare v liberalno demokratskih državah. Od tod izhajajajo dinamike preloma, ki jih ta nepovratnost nenehno sprošča v aktualni državni formi, kajti določitve Welfare so istočasno nujne za konsenz in neznosne za stabilnost. Aktivni predpogoji komunizma? Že sama taka predpostavka bi bila absurdna. In vendar nepovratni predpogoji permanentne destabilizacije sistemskih temeljev liberalnega ali socialističnega upravljanja države. Predpogoji pasivne revolucije.

Kolektiv v organizaciji dela

Še pomembnejši predrekviziti komunizma so tisti, ki jih lahko do danes identificiramo v evoluciji organizacije dela. Taylorizem je določil izjemen proces abstrakcije delovne sile. Fordizem je tej abstraktni subjektiviteti odprl mehanizme kolektivnega pogajanja glede porabe, tako, da je postavil temelje privlačnosti države (in javne porabe) v notranjost produktivnih mehanizmov. Keynesianizem je predlagal progresivno shemo proporcionalnosti med družbenim delom in presežno vrednostjo, kejnezianska država pa je dovršila Sizifovo delo organiziranja nenehnega kompromisa med antagonističnimi subjekti. Danes so ti odnosi na področju organizacije dela obrnjeni na glavo. V toku razvoja bojev v šestdesetih in sedemdesetih letih je abstrakcija dela zaostrila njegove subjektivne dimenzije in jih potisnila na teren prevrata (subverzije). Kapitalistične reakcija, ki je sledila, je morala skozi restrukturacijo zreducirati kvaliteto novega subjekta na objektivno kvaliteto procesa dela. Danes smo v srcu tega procesa restrukturacije. Na tem horizontu, ki gre od taylorizma k post-taylorizmu, od fordizma k post-fordizmu, sta subjektiviteta in produktivna kooperacija vzpodbujana kot pogoj procesa dela. Fordističen odnos med produkcijo in potrošnjo se je ponotranjil, tako da so produktivna logika in logika cirkulacije ter realizacije vrednosti proizvoda optimizirane. Seveda zahteva nova masovna produkcija totalno fleksibilnost; self-making delavskega razreda mora biti zreduciran na neposredni element produkcije in kroženja: toda industrijska učinkovitost je tako podrejena pravilom avtonomije in samo-aktivizacije delavskega razreda. Tisoč različic »japonskega modela« in njegovega svetovnega uspeha se v bistvu zreducira na najbolj eksplicitno prepoznanje neposredno ovrednotujoče funkcije delavske subjektivitete, - po obdobju hegemonije taylorizma, v katerem je bila subjektiviteta prepoznana zgolj kot antagonistična. Res je, da sprejetje produktivne funkcije subjekta v samem osrčju organizacije dela ni možna brez razveljavljajočih pogojev; drugače rečeno, iz kapitalističnega gledišča, ni mogoče drugače kot pod pogojem industrijske integracije in negacije tradicionalnega delavskega položaja kot razreda in v njegovi sindikalni obliki. Toda zgolj neozdravljivi fetišisti preteklosti (pour autant qu'il puisse avoir été glorieux) lahko zanikajo določujočo pozitivno spremembo, ki jo predpostavlja preoblikovanje delavskega položaja (statusa). Nova delavska figura kaže, četudi je sad zgodovinskega poraza, ki je sledil ciklu bojev v 60 ih in 70 ih letih, visoko stopnjo konsolidacije kolektivne subjektivitete. Ne da bi želeli zanemariti določene oblike pasivnosti, lahko tukaj ponovno dvignemo (remonter) antagonizem delovne sile h konkretnim določitvam kolektivne delovne sile, - še ne antagonistične ampak subjektivno aktivne. Prag inertne pasivnosti revolucionarnega procesa , ki se je razkril v Welfarestate, je tukaj na nek način znižan. Delavski razred je v svoji vsakdanji eksistenci ohranil vrednote doživete kooperacije - v prejšnjih fazah - na terenu abstraktnega antagonizma. Danes je ta kooperativna aktivnost subjektivna in prestavljena, v latentnem stanju, v notranjost procesa dela. Protislovje je povečano in postane s poglabljanjem restrukturacije zgolj močnejše. Za zaključek in posplošeno lahko rečemo, da je v nedrih podjetja živo delo organizirano neodvisno od kapitalistične komande in da je ta kooperacija šele naknadno in formalno sistematizirana v tej komandi. Produktivna kooperacija je postavljena predhodno in neodvisno od funkcije podjetnika. Posledično se kapital ne predstavlja kot organizacija delovnih sil, temveč kot registriranje (vpis) in upravljanje avtonomne organizacije delovne sile. Progresivna funkcija kapitala je dokončana. Ponovno se znajdemo precej onstran izrazov (tudi kritičnih) klasične ekonomije, ki smatra za produktivno zgolj delo, ki je inkorporirano v kapital. Treba je opaziti, da so vse šole ekonomske misli nemočne pred to nezaslišano resnico post-fordizma : živo delo se organizira neodvisno od kapitalistične organizacije dela. In tudi če se zdi, da je ta nova določitev razumljena, kot je to v naši šoli regulacije, manjka konsekventna sposobnost, da se jo razvije, zamisli oziroma manjka obrat teorije industrijske integracije v teorijo razvitega antagonizma. V svojem slepem objektivizmu ekonomska znanost še naprej pričakuje, da bo nekakšna čudodelna moč preoblikovala živo delo »po sebi« v delavski razred »po sebi in za sebe« - kot da bi bila ta transformacija mitični dogodek in ne nasprotno to kar je: proces. Pomanjkanje razumevanja tega procesa je tisto, ki izganja teorijo iz edinega terena na katerem je možno razložiti trajnost krize, ki se je začela na začetku sedemdesetih let (torej vzporedno z restrukturacijo): iz terena na katerem se pojavi proces politične osvoboditve dela. Zgolj tu se akumulira celotna produkcija vrednosti. Dejavnost podjetnika posledično proizvaja vse bolj zunanje in parazitske delujočnosti (agencements), ki kolektivnem kapitalistu onemogočajo kakršnokoli intervencijo v krizo. Na koncu koncev.

Družbena kvaliteta produktivne subjektivitete

Analiza tretjega predrekvizita komunizma nam dovoljuje, da napredujemo na teren subjektivitete; drugače rečeno, prihajamo na višji nivo spoja med aktivnimi vidiki procesa transformacije produkcijskega načina in potenciali, ki se počasi razvnemajo v njem. Kot vemo, tovarniško delo ni več v središču ustvarjanja vrednosti. Diktatura podjetja nad družbo, njen položaj na križišču vseh procesov oblikovanja vrednosti, in potemtakem objektivna osrednjost neposredno produktivnega dela (mezdnega, ročnega), počasi ugaša. Prepoznanje teh dejstev ne pomeni, da se odpovemo teoriji delovne vrednosti, temveč nasprotno, pomeni ponovno ovrednotenje njene veljavnosti s pomočjo analize, ki razkriva radikalno transformacijo njenega funkcioniranja. Prepoznanje teh očitnih dejstev ne pomeni, da zanikamo realnost eksploatacije in da si domišljamo, da v tako imenovani post-industrijski družbi ni več del našega izkustva - ravno nasprotno, pomeni identificiranje novih oblik, prek katerih se danes prakticira eksploatacija in potemtakem identificiranje novih figur razrednega boja. Ob tem se moramo vprašati, pred naravo same transformacije, o njeni razširjenosti in kakovosti terena na katerem se izraža. Šele prek te dimenzije se lahko preveri, kot v nekakšni premestitvi od kvantitete h kvaliteti, morebitna modifikacija narave eksploatacije. Torej, temeljna karakteristika novega produkcijskega načina je ta, da je postala poglavitna produkcijska sila tehnično-znanstveno delo, kot kompleksna in kakovostno superiorna oblika sinteze družbenega dela. To pomeni, da se delo izraža prvenstveno kot abstraktno in nematerialno delo (kar zadeva obliko), kot kompleksno in kooperativno delo (kar zadeva kvantiteto) in kot vedno bolj intelektualno in znanstveno delo (kar zadeva kvaliteto). Ne da se ga več zreducirati na preprosto delo (travail simple) - v tehnično-znanstvenem delu se stekajo vse bolj umetni jeziki, kompleksne artikulacije informacije in znanosti sistemov, nove epistemološke paradigme, nematerialne določitve, komunikativne mašine. To delo je družbeno, v kolikor so splošni pogoji vitalnega procesa (produkcije in reprodukcije) podrejeni njegovi kontroli in preoblikovani v skladu z njim. S to novo figuro živega dela je celotna družba investirana in ponovno sestavljena v procesu produkcije vrednosti: investirana do točke, da se zdi, da je v tem procesu eksploatacija izginila, - ali bolje, da se je umaknila (zabarikadirala) v najbolj nepopravljivo zastarele (zaostale) cone sodobnih družb. Ta videz ni težko razširiti. Toda kaj se v resnici dogaja? Kapitalistična oblast dejansko učinkovito kontrolira nove figure živega dela, ki pa jih lahko kontrolira le od zunaj, saj ji ne dovolijo, da bi se jih polastila (envahir) na disciplinarni način. Protislovje ekploatacije je tako prestavljeno na zelo visok nivo, kjer se najbolj izkoriščani subjekt (tehnično-znastveni) priznava v svoji subjektiviteti, v upravljanju moči, ki jo izraža pa je pod kontrolo. Na tem zelo visokem nivoju komandiranja se protislovje odbija na celotno družbo. Celota družbenega horizonta eksploatacije se tendenčno poenoti glede na ta zelo visok nivo komande, tako da v antagonistični odnos postavlja vse elemente samo-ovrednotenja, kakršenkoli je že nivo na katerem se manifestirajo. Konflikt je potemtakem družben zato, ker je tehnično-znanstveno delo omasovljena kvaliteta inteligence dela; ker so nagoni (nagibi) zavračanja dela vseh drugih izkoriščanih družbenih plasti nagnjeni k identificiranju z in stekanju k živemu tehnično-znanstvenemu delu; v takšnem toku se od starih delavskih subjektivitet konstituirajo novi kulturni modeli, kjer se emancipaciji prek dela zoperstavlja osvoboditev od manualnega in mezdnega dela. Končno je konflikt družben zato, ker se vse bolj izraža na terenu splošne lingvistike, ali bolje na terenu produkcije subjektivitete. Kapitalistični komandi se tukaj ne pušča nobenega prostora: prostor, ki ga je zasedel kapital je zgolj prostor kontrole jezika, tako znanstvenega kot skupnega. Vendar ne gre za nepomemben prostor. Zagotavlja ga monopol legitimne sile. In nenehno se reorganizira, v neprestanem kritičnem pospeševanju. Pa vendar je pospešitev, ki jo določa kapitalistični razvoj s subsumpcijo tako preteklih kot sedanjih oblik delavske subjektivitete in z njihovo redukcijo na kompakten in totalitaren horizont komande, spodletela. Ne samo, da ne uspeva ponovno sestaviti disciplinarne določitve starih razrednih stratifikacij, kajti nasprotno, ko se premaknejo v nova tkiva razrednih odnosov, ponovno vzpostavijo figure nasprotovanja; prav tako ne uspeva stabilizirati višje nivoje subsumpcije, kjer se nasprotje med podrejenim jezikom in jezikom, ki ga proizvede živo delo, vse bolj prekriva z nasprotjem med diktaturo in svobodo.

O komunistični tranziciji

V luči tega razmišljanja, kaj je prehod h komunizmu? Sestavlja ga kritika obstoječega in gradnja nove družbe v nedrih transformacij dela, ponoven izum politike v novih dimenzijah kolektiva - osvobojenega kolektiva, ki je postal subjekt. Upoštevajoč dejstvo, da so pogoji osvoboditve kolektiva isti kot tisti, ki proizvajajo subjekt. Čas je potekel (revolu) tam, kjer je bila med ti dve določitvi vsiljena pavza, kot da bi lahko osvoboditev kolektiva hipotetično proizvedel zunanji motor, mitska avantgarda ali diktatura: v resnici je ta hipoteza formalni pogoj koncepta socializma, ki smo ga zavrnili na začetku, in njegov odklon sestoji iz izroditve socializma kot alternative, ki je notranja kapitalističnemu načinu proizvodnje, kar smo smatrali kot posledico te hipoteze. Torej, da se vrnemo k diskurzu o utemeljitvi (discours sur la fondation), teorija se lahko tega problema loti iz treh vidikov: iz vidika kritike politične ekonomije, pravne in ustavne kritike liberalno-demokratske države, iz vidika konstituirajoče oblasti. Kar zadeva prvi vidik, so bila določeni osnovni elementi že podčrtani. Vidik, ki se nanaša zgolj na objektivne predrekvizite pa predstavlja zelo rudimentarno početje, četudi je osrednji element, ki ga izraža objektivnost problema, definicija novega koncepta politike, torej nove oblike demokracije. Treba je iti dalje. Kaj torej pomeni danes ukoreniniti novo politiko? To prvenstveno pomeni pozitivno zagrabiti (razumeti) te kolektivne pasivnosti, ali, če nam je ljubše, te latentne subjektivitete, na katere izrecno namigujejo tako institucije Welfare, nove figure delovnega procesa, kot nova družbena hegemonija tehnično-znanstvenega dela. Moramo zgrabiti (razumeti) kraj odsotnosti, pozitivnost latentne realnosti, nevidno roko kolektiva. Razumeti moramo, kako se, pred destabilizacijo nasprotne (sovražne) oblasti, na tem kraju utemelji (uvede, ustanovi, vpelje) motor družbene destrukturacije dominacije. Na tej nenehni krizi in na tej globoki negotovosti kapitalističnega režima postane vidik kritike pravne in politične znanosti liberalno-demokratske države ekspliciten. Politična projekcija kolektivnih dimenzij dela najde v konstitucionalnih strukturah liberalno-demokratske države neposredno oviro. Koncept politične reprezentacije kot funkcije mediacije privatnih individualnosti je dejansko ovira reprezentaciji družbe, ki ni definirana s prisotnostjo individualnosti ampak z aktivnostjo kolektivitete. Emancipacija državljana kot individuuma in ustavna garancija zasebne ekonomske svobode (ki predstavlja njen pendant) vzpostavljata oviro za izražanje odslej konsubstancialnega odnosa med družbo in državo, med produkcijo in določitvijo politike. Pravila pravne države - ali prej tisoč pretvez za privilegij, ki ga je liberalizem podelil ustavni demokraciji - so postavljena za to, da bi zanikale nezaustavljivo pojavljanje potrebe po kolektivnem upravljanju družbene produkcije. Kaj pa pomeni jakobinska nadvlada zakona, občega in abstraktnega, če ne izraz temeljne omejitve, poslednje instance, funkcije sistematične diktature, vpričo nezaustavljivega pojavljanja avtonomnih produktivnih in institucionalnih procesov, ki jih proizvajajo kolektivne subjektivitete? Številnih non-sensov na katere se opira materialna konstitucija liberalno-demokratske države ne morejo zakriti priložnosti, ki jih ta ista praksa oblasti proizvaja - na primer z neo-kontraktualističnimi ali neo-korporativnimi instrumenti. Kontraktualistični instrumenti naj bi zmanjšali razmak med procesi družbene manipulacije in politične emancipacije. Kar se tiče korporativnih instrumentov pa bi naj zmanjšali posplošeno nekonsistentnost reprezentacije tako, da bi jo podredili mehanizmom kolektivnega delegiranja ali organizacije interesov. Noben od teh predlogov pa se ne zdi konsistenten. Oba zgolj sugerirata parcialne elemente, tudi ko so kolektivni, procesa uničenja ločitve politike, tako da mu uničita težnjo k univerzalnosti - mogočna univerzalnost v smeri izginotja avtonomije političnega, najbolj radikalna negacija pretenzije po institucionalni mediaciji procesov, družbenih konfliktov in komunistične samo-organizacije. Disciplinarne strukture konstitucionalizma ni moč spremeniti drugače kot z uničenjem njegove niti (qu'en brisant son fil). To je možno le tako, da radikalno napeljemo temelj demokracije k organizaciji kolektivnih subjektivitet. Reprezentativna mediacija, garancija ustavne in administrativne pravice, ki je določena za ohranjanje mediacije v mejah materialne konstitucije kapitalizma, birokratska struktura, ki je zamišljena za posploševanje institucionalne mediacije (to pomeni zakonodajna oblast in oblast politične usmeritve, neodvisnost vej oblasti in njihova funkcionalna medsebojna odvisnost, administrativna in ustavna organizacija države) - vse to predpostavlja utemeljitev in distribucijo oblasti, ki izključuje vsako produkcijo pravil in gibanj kolektivne reapraopriacije oblasti od spodaj, množic, ljudsko. Dogme ustavne demokracije niso nič drugega kot avtoritarna sredstva abstrakcije oblasti množic, zatrtja enakosti državljanov, ločitve državljana od proizvajalca in monopola nad produkcijsko močjo. Instrumenti ustavne demokracije niso nič drugega kot stroji programirani za produkcijo neenakosti, za uničenje kolektivnega, za večno zagotavljanje tega procesa. Obrnimo torej vidik in priznajmo enkrat za vselej, da se danes resnično podjetništvo (ki proizvaja bogastva skozi delovno kooperacijo, ki je vedno bolj razširjena) gradi na neodvisen način, da je kolektiviteta elementarna oblika v kateri se predoča produktivna sila dela, in da singularitete spontano iščejo svojo uresničitev v kolektivnem. Kolektivni podjetnik uteleša to neodvisnost kolektivnega dela, ki je družbeno organizirano, ki, kot smo videli, predstavlja novo naravo produktivnega procesa; ta prevzema avtonomijo produktivne kooperacije kot bistven vzvod, ki je sposoben razstreliti vsako instanco tako zunanje kot prazne in prisilne kapitalistične komande. Kako se na osnovi teh predpostavk lotiti ustavnega problema? Kako povezati vprašanje politike s to novo produkcijsko močjo? To vprašanje ima le en odgovor: združiti izvajanje kolektivnega podjetništva in politične reprezentacije. Tako se znajdemo na terenu konstituirajoče oblasti. Komunistična demokracija se rodi kot združitev predstavništva in podjetništva, v kolikor imata ti dve danosti lastnosti nove kolektivne subjektivitete - osvobodita vse kar je latentno in aktivirata pasivno prisotnost. Ta demokracija izključi v imenu podjetništva vsak privilegij. V tej perspektivi hoče biti absolutno egalitarna. To podjetništvo pa na drugi strani izključi v imenu demokracije vsako finalnost, ki je tuja univerzalnim vrednotam svobodne družbe. Produkcija in njene določitve vzpostavljajo politiko, tako kot se ta politika predoča kot pogoj produktivnosti. Predrekviziti komunizma se uresničijo ne tako, da spremenijo, temveč da radikalno preoblikujejo ustavno strukturo, v kateri je demokracija zamišljena kot kamuflaža neenakosti in podjetje zagotovljeno kot uničenje kolektivitete. Prehod h komunizmu se potemtakem uresniči v procesu konstitucije produktivnih kolektivnih subjektov, ki ustvarijo mašino upravljanja družbenega, ki je predisponirana za njihovo osvoboditev. Vlada prek katere se mora uresničiti proces tranzicije je vlada nad sistemi od spodaj - torej radikalno demokratični proces. Proces konstituirajoče oblasti, oblasti torej, ki z radikalnim sprejemanjem, bazično, vsake produktivne napetosti, materialne ali nematerialne, z razlaganjem njene racionalnosti in s stopnjevanjem njene moči - postavi konfiguracijo dinamičnega sistema, ki ni nikoli zaprt in omejen v konstituirani oblasti. Oblast v mrežah produkcije, samo-ovrednotenja in samo-organizacije vsega, kar se pojavi v družbi, ki jo proizvedejo kolektivne subjektivitete. Konstituirajoča oblast, katere temeljno pravilo je, da je vsak dan kolektivni izum racionalnosti in svobode.

Aktualna gibanja boja kot konstituirajoča oblast

O čemer govorimo se ne nanaša na utopijo. Nasprotno, predstavlja shemo fiziološkega branja samih delavskih in proletarskih bojev, obširno podružbljenih, ki se odvijajo tako na Zahodu kot na Vzhodu. Če so stranke in sindikati starega delavskega gibanja, povezani z oblikami kontra-oblasti, ki jih je fordizem vsrkal v logiko razvoja in podredil kapitalistični komandi, neizprosno v zatonu, in če se želja, ki jo na novo prevzemajo antagonistična vêdenja pojavlja kot bogaboječa (pieux) in nekonsistentna - če torej staro delavsko gibanje ne obstaja več kot radikalno konflikten element, pa vpričo njega odkrivamo avtonomne oblike komunistične demokracije povsod tam, kjer je resničnost eksploatacije zamajana. Po 1968 se je na Zahodu odprl nov cikel bojev. Po dvajsetih letih kontrarevolucije in restrukturacij (ki so znali razločiti elemente inovacije, ki jih je ta nov cikel izražal in jim predvideti inteligenco, uporabnost in kontrolo prek kapitala) se je sredi osemdesetih let začel neodvisno izražati nov cikel bojev. Označujeta ga dve temeljni instanci: prva je demokratična, drugače rečeno, bazično organiziranje, transverzalna koordinacija postavljanja zahtev in politične akcije, radikalno izražanje enakosti; druga je komunistična, drugače rečeno, vzpostavljena je prek instance kolektivne reapropriacije zavestnega izražanja in delavske avtonomije v nedrih produkcijskih procesov. Ni slučaj, da se je poenotenje teh dveh tem dovršilo v bojih, ki jih je odprla nova množična produktivna inteligenca v družbeno najpomembnejših sektorjih restrukturacije: produktivne storitve, ali šola, ali napredni terciarni sektor. Različne funkcije delavskega boja - destabilizacije nasprotnika in destrukturacije oblasti, revendikativne (ki se tičejo definiranja zahtev op. prev.), reapropriativne ali tiste, ki se tičejo gradnje novih jezikov in novih vrednot - so tukaj našle skupni označevalev. Na tem terenu so bile identificirane nove figure kapitalistične komande, katerim so se zoperstavili originalni elementi strateške inteligence in ustrezne prakse v izvajanju boja. Stari delavski boji so vedno vsebovali dvoumnost dialektičnega odnosa s kapitalom in pravili kapitalistične organizacije dela: odvijali so se znotraj in proti načinu produkcije. Razredna avtonomija se je vedno oblikovala na osnovi vedno bolj nerazrešljive antinomije med instanco oblasti in razumevanjem nujnosti razvoja. Danes se je ta dialektika razpočila. Boj je postavljen zunaj načina produkcije in proti njemu. Avtonomija je predpostavka in ne cilj. Vsak boj izraža konstituirajočo oblast - ki se razvija, kot sam pogoj boja, od neposrednega ekonomskega interesa k projektu družbe. Od tod izhajajo transverzalne karakteristike cikla bojev, in njegov nihajoč razvoj med trenutki akutnega konflikta in dolgimi fazami tajnega razširjanja in ontološke sedimentacije vsakič doseženih organizacijskih rezultatov. Tako da: preoblikovanje inertnih elementov antagonističnega vêdenja v nove konstruktivne delujočnosti (agencement) subjektivitet; produkcija novih kulturnih modelov, pogosto družbeno pomembnih (uglednih); definicija novih mrež destabilizacije oblasti in ponovnega zagona njihovih novih projektov. Noben boj ne spominja na drugega; noben boj ni nekoristen, vsak boj se začne na naprednejšem nivoju od prejšnjega. Pod snegom pripravlja pomlad svoj bogat razcvet. Tudi na Vzhodu razkriva analogne značilnosti cikel bojev, ki se je začel na začetku osemdesetih. Tudi v tem primeru - nevšečno novim mistifikatornim demiurgom jezika - lahko boje in njihove cilje zberemo pod kategorijo komunistične demokracije. Tudi v tem primeru so najpomembnejši subjekti tehnično-znanstvene in produktivne množične inteligence. Tukaj, v neposredno družbeni in politični dimenziji gibanj, biva ontološki predrekvizit njihove aktivnosti v nerazdružljivi izmenjavi med aktivno in pasivno revolucijo, ki konstruira nenehno zaporedje med trenutki raztopitve oblastne strukture v dekompoziciji in iskanjem nove družbene vezi, med sposobnostjo zadrževanja kontra-oblasti, ki je utrjena v rokah avtonomije družbenih gibanj in revolucionarnim izrazom konstituirajoče oblasti, ki oblikuje obliko vladavine iz baze družbenega sistema. Ne gre za to, da bi delali predvidevanja na osnovi te ogromne reartikulacije dinamike razrednega boja: fenomenologija še vedno zaseda kraj strategije. Vendar ne za dolgo, če je res, da so destabilizacija sistema in gibanja kriz že tako posplošena, da je nova represivna reakcija lahko predvidljiva, in da je posledično nujna dozorelost gibanj. Na vsak način je na vzhodu na dnevnem redu konstituirajoča oblast.

Prevod: Andrej Kurnik

Prekariat v Mariboru (Andrej Kurnik)

blanco — 2006-12-18T09:21:52Z

Da bi razumeli razsežnost pojma prekernost, moramo uporabiti več analitičnih sond:

a.) Prekernost označuje modulacije mezdnega režima. Po Deleuzu lahko rečemo, da se je kalup mezdnega dela spremenil v modulacije mezdnega dela. Namesto kalupa stalnih in garantiranih zaposlitev imamo fleksibilne, začasne in prekerne oblike zaposlitve. Iz te perspektive se prekernost bere kot negotovost. S prehodom od industrijskega k postindustrijskemu kapitalizmu se tako še zdaleč nismo rešili prisilnosti mezdnega režima.

b.) Omenjene modulacije, ki se kažejo kot mobilna ali fleksibilna segmentacija, so se artikulirale na osnovi transformacij samega dela - dela kot zmožnosti, ki mu pravimo živo delo. Paolo Virno je morda podal, sicer posredno, najboljšo opredelitev prekernosti. Pravi, da se je tendenca izhoda iz družbe dela popolnoma realizirala, vendar na terenu in v formah, ki jih predpisuje etablirani družbeni sistem, ki bazira na mezdnem delu. V genealogiji prekernosti najdemo gibanja osvobajanja od dela oziroma od konkretnega režima produkcije, ki ga razumemo kot fordizem. Vloga neoliberalizma je tako šele sekundarna, kot ekonomske, socialne in politične reforme, ki skušajo vpreči na novo osvobojene produkcijske zmožnosti v okvire ovrednotenja, ki so lastni režimu mezdnega dela. Prekernosti tako ne moremo razumeti kot posledico ofenzive neoliberalnih ekonomskih in socialnih politik proti dosežkom zgodovinskega kompromisa med industrijskim delom in kapitalom. Sicer je takšno rezoniranje ljubo klasičnim levičarjem socialistične provinience. Slednji pa pozabljajo na pomembno dejanje te drame - na boje proti disciplinarni družbi in tovarnam. Ti boji predhodijo neoliberalnemu valu, ki se začne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, obenem pa pomenijo nepovratno krizo klasičnih organizacij delavskega gibanja, sindikatov in socialističnih političnih strank.

c.) Kako se torej bere socialno vprašanje skozi termin prekernosti? Ko govorimo o mezdnem režimu, govorimo o specifičnem režimu ovrednotenja, o kraljestvu delovne teorije vrednosti. Slednja predpostavlja socializacijo konkretnega dela v abstraktno prek kvantitativne redukcije konkretnega dela na preproste enote abstraktnega dela in transformacije kvalificiranega dela na vsoto enot abstraktnega dela. Prekernost kot ekpanzija mezdnega režima pomeni, da so kapitalističnemu režimu akumulacije podvrženi vsi aspekti življenja, tudi tisti, ki so prej ostali zunaj območja menjalne vrednosti. Kot primer vzemimo aktualne reforme univerzitetnega študija in nasploh neoliberalne šolske reforme. Proces nastajanja kognitariata torej. Te predstavljajo proces množičnega podvrženja znanstvene produkcije mezdnemu režimu. Rezultat je razločevanje posameznih aspektov celostne intelektualne zmožnosti (npr. na kognitivno in afektivno) in uvajanje modernih oblik serijske proizvodnje v domeni znanja s standardizacijo v obliki katalogov znanja. Naslednji primer lahko najdemo v storitveni proizvodnji, ki nadomešča industrijsko. Tam od zaposlenih zahtevajo standardizacijo samih kretenj in čustvenih izrazov. V trgovskih centrih se še posebej jasno vidi ekspanzivnost modulacij mezdnega režima. Slonijo na izkoriščanju prekerne delovne sile obenem pa kolonizirajo in podrejajo sfero ne-dela, ki jo je Marx v nekem trenutku smatral za novo bazo družbenega bogastva, ki bo odpravila bedno in bornirano bazo, ki sloni na delu.

d.) Čeprav se je kraljestvo mere vrednosti vedno legitimiralo kot znanstveno, ni v njem nič znanstvenega. Določanje vrednosti je izkoriščanje in je arbitrarno politično. V pogojih, ko se vrednost določa arbitrarno politično, mora biti tak tudi boj proti kapitalističnemu ovrednotenju. Boj prekernih ni boj za staro pravdo, za dosežene standarde delavskih pravic iz obdobja keynesianske socialne države. Njihov boj mora definirati nove socialne pravice, ki ne bodo vezane na status na trgu dela. Definirati in izbojevati je treba takšne nove socialne in politične pravice, ki nas bodo osvobodile omejenih okvirov samorealizacije, ki jih ponuja družbeni sistem, ki bazira na mezdnem delu. Mislim, da je takšna pravica kot mehanizem osvoboditve dobro sintetizirana v pojmu življenjskega dohodka. Le-ta pomeni, da temeljne pravice do bivanja, mobilnosti, znanja in komunikacije, niso več vezane na status na trgu dela, temveč na preprosto dejstvo življenja. Gibanje prekernih za življenjski dohodek, neposredni ali posredni, na ravni etike pravic in etike moči, bi lahko - izhajajoč iz dejstva, da trg ne more ponuditi zadostnih okvirov samorealizacije in zadovoljevanja potreb - postal mogočen in učinkovit mehanizem osvobajanja produkcijskih zmožnosti. Tukaj se dotikamo srži problema. Kapitalizem, ki sloni na prekernosti, je parazit, ki uničuje svojega gostitelja. Edina perspektiva je zato boj proti delu, za osvoboditev od dela. Mislim, da se je treba izogniti izrazu prekariat. Ne rabimo zgodovinskega razreda po katerem bi modelirali celotno družbo, ampak ustvarjalne singularitete, ki se upirajo modulacijam mezdnega režima, definirajo nove socialne pravice in s tem osvobajajo lastne produkcijske zmožnosti. Iz te perspektive so prekerci nevarni, pri čemer gre za odkrito aluzijo na nevarne razrede. Negri ugotavlja, da njihov obstoj ni značilen za noben produkcijski način, vseeno pa so v samem središču proizvodnje družbenega bogastva. Ne zgolj kot potencial, ampak že kot neplačana dejanskost. To je tisto, kar je treba osvoboditi. Prekerci se potemtakem bojujejo za afirmacijo družbene produkcijske zmožnosti na še nevideni obči ravni - proti bednim okvirom samorealizacije, ki jih ponuja trenutni kapitalistični režim produkcije. Boj prekercev se odvija na ravni splošnih pogojev družbene produkcije in reprodukcije. Je antropološki, socialni, kulturni in politični boj.

e.) Če kapitalizem ne more delovati zunaj mezdne forme, potem so reformistični boji prekercev v bistvu revolucionarni. Če bo zaradi bojev prekercev našel formo onstran mezdne, če bo našel formo, ki bo omogočala svobodno proizvajanje družbenega bogastva, potem še pač ni naletel na svojo poslednjo pregrado. Toda pozor, tudi prekernost z obljubo po fleksibilnosti in mobilnosti, daje to obljubo po svobodi. Šele po dobrih dveh desetletjih prekerizacije je postalo jasno, da je bila ta obljuba narejena s figo v žepu. Potrebne so bile generacije, ki so šle iz fakultet za prodajalne pulte, iz šol na zavode za zaposlovanje, generacije, ki so najbolj ustvarjalna leta žrtvovala v brezperspektivnih usranih jobih, ki so se morale vdati pod pritiskom komercializacije in ekonomije, ki jo zanimajo zgolj donosi. Prekerci si morajo šele ustvariti svoj kolektivni spomin. In Euromayday je namenjen predvsem temu.

f.) Zavzemanje za globalno državljanstvo je treba razumeti iz omenjenih analitičnih premis. Globalizacija ni enosmerni proces, ki ga diktira kapital. Proletarski internacionalizem je bil poriv h globalizaciji. Globalizacija tudi ni neoliberalna. Neoliberalizem je prosto po Becku itak zgolj globalizem, ideologija, ki pravi, da stoji na tronu vseh družbenih razmerij prosti trg. Globalizacija je konfliktna in kritična vzajemnost med močjo in oblastjo, med uporom in redom, med delom in kapitalom, med multitudo in Imperijem. Odnos med obema poloma ni dialektičen. Pol oblasti-reda-kapitala-imperija deluje kot vzvratna revolucija, kot angažiranje družbenih sil in potencialov v smeri restavracije kapitalistične komande - prek permanentne globalne vojne in prekerizacije. Globalizacija pomeni, da se družbena delitev dela ne organizira več v okvirih nacionalne države, ampak v okvirih globalnih korporacij, ki so nova mesta politične sinteze družbenega prostora. Poglejmo na primer mariborski Certus, ki je v lasti skupine Connex, ki je del širše finančne korporacije. Kdo potemtakem strukturira realnost ljudi povezanih s Certusom? Zagotovo ne nacionalna država. Idealni kolektivni kapitalist, ki sintetizira posamične volje individualnih kapitalistov, ni več nacionalna država. Tako kot je globaliziran kapital, je globalna tudi multituda. Če je globaliziranemu kapitalu uspelo funkcionalno vpreči nacionalne države v tistem, čemur pravi Biffo naci-neoliberalizem, pa je za globalno multitudo, torej prekerne, ki zahtevajo pravico do bivanja, mobilnosti, znanja in komunikacije, nacionalna država kot instanca hierarhiziranja državljanskih statusov, velika ovira.

g.) Prakticiranje globalnega državljanstva ima zato dva vidika. Najprej gre za delovanje znotraj in proti novi realnosti globalne organizacije družbene delitve dela, na ravni korporacij in novih instanc ter organov globalnega režima. Po drugi strani pa, če upoštevamo intenzivno opredelitev globalizacije, prakticiranje globalnega državljanstva zabriše ločnico med politiko in ekonomijo, tako ljubo liberalcem. Če so naša življenja v vseh aspektih podvržena režimu kapitalistične akumulacije, potem politika ne more biti več zgolj domena družbene reprodukcije. Zato globalni državljan razume pogoje produkcije kot neposredno politične. Boj za svobodno proizvajanje je politični boj in proizvodnja ter politika sta se popolnoma stopili. To poanto razmisleka podpira tudi dejstvo, da se je v Mariboru ideja Euromaydaya najbolj prijela pri ustvarjalcih radia MARŠ, pri tistih, ki hočejo proizvajati kvalitetni radio, pri tem pa jih ovira pritisk komercializacije. Prakticiranje globalnega državljanstva je za prekerce edina pot k vzpostavitvi pogojev za svobodno proizvajanje. To seveda vklučuje svobodo migracij. Po mojem morajo biti te nove državljanske prakse usmerjene k definiranju novega sektorja proizvodnje in apropriacije, ki ga imenujemo skupnostni - proti privatnemu pa tudi javnemu kot državnemu in s tem podvrženemu kontroli institucij politične centralizacije.

Letošnja protestna manifestacija je potekala 2. maja v Mariboru, skupno pa menda v 18 mestih po 13 različnih evropskih državah. V Mariboru se je zbralo okoli 100 protestnikov, v Milanu denimo 150000 ljudi. Pravite, da ste si štajersko metropolo izbrali zato, ker je mesto obubožano in ljudje živijo v negotovosti. Ste se pri organizaciji parade obrnili tudi na sindikate? In seveda obvezno vprašanje: kaj se je natančno dogajalo na protestu in kakšno je vaše videnje posredovanja policije?

h.) Maribor je predstavljal logično izbiro. Gre za mesto, ki je v zadnjih dvajsetih letih preživelo proces precej nasilne terciarizacije. Prehod od industrijske k servisni produkciji v Mariboru označujejo aleja shoping centrov, ki je glavna vpadnica v mesto, velika stopnja brezposelnosti in zadušljiva socialna ter kulturna normalizacija. Zdi se, da so splošni pogoji proizvajanja v tem mestu slabi. Spomnimo se samo raznih »pripetljajev« na mariborski univerzi, potem je tu študentska organizacija, ki javna sredstva zbrana s študentskim delom pretaka v industrijo zabave, ki skrbi za množično študentsko anestezijo. Kot vrhunec človeškega delovanja se vsiljujejo trgovski centri. Solidarnost se interpretira skoraj izključno karitativno in karitativna dejavnost je tista, ki daje legitimacijo katoliški cerkvi in njenim neizčrpnim apetitom po premoženju in s tem po kontroli. Potem je tu še izdatna kartoteka policijskega nasilništva. Zanimiva je bila živčna reakcija poslanca SNS, ki se odlikuje z rasističnimi in homofobnimi izpadi, na Euromayday. Kar kaže, da imajo skrajno desne populistične stranke Maribor za svoje domače dvorišče. Vse to med ostalim določa današnjo družbeno realnost v Mariboru. So pa to tudi naskočišča, na osnovi katerih je možno peljali Euromayday proces naprej.

i.) Mislim, da morajo nove oblike družbenega aktivizma na terenu prekernosti delovati komplementarno delovanju etabliranih sindikatov. Problem slednjih je, da še vedno bolj ali manj živijo v obdobju industrijskega kapitalizma in da problema prekernosti sploh ne vidijo. Tako so na primer v svojem delovanju osredotočeni tako rekoč izključno na vprašanja, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Sindikati organizirajo v glavnem zgolj interese garantiranih delavcev. So ujetniki kalupa mezdnega režima. Današnji kapitalizem vlada prek segmentiranja. Zato prihaja pogosto do škodljivih konfliktov med garantiranimi delavci (stalno zaposlenimi za nedoločen čas) in negarantiranimi delavci (nestalno zaposlenimi za določen čas). Tak primer konflikta se je na primer zgodil v Južni Koreji, ko sindikati garantiranih v korejski telekomunikacijski družbi niso podprli stavke negarantiranih. Načelo komplementarnega delovanja lahko strnemo v delovanje za ohranitev starih pravic in za definiranje ter uveljavitev novih. S prvim naj se ukvarjajo tradicionalni sindikati, z drugim pa nove oblike aktivizma. Po drugi strani mislim, da je danes popolnoma nesmiselno skušati radikalizirati boj industrijskega delavstva. Bodisi s pritiskanjem na etablirane sindikate bodisi z oblikovanjem novih oblik organiziranja industrijskega delavstva. Industrijski delavski razred ni zgodovinski subjekt. Mislim, da si še najmanj želimo, da bi celotno družbo ponovno modelirali po njem. Kdor vsaj malo pozna realnost bivših socialističnih družb, nima nobene želje po ponovnem obujanju tovrstnih projektov. Euromayday je proces, ki pušča močno postsocialistično sled. Iz omenjenih razlogov v času priprav na Euromayday s predstavniki sindikatov nismo govorili. Smo pa izmenjali poglede s predstavniki Sindikata brezposelnih, z ljudmi, ki se ukvarjajo s problemi freelancerjev v novinarstvu in pa s predstavniki društev kulturnih ustvarjalcev. Če bi konceptualno popustili, bi se na ulicah Maribora morda zbralo več ljudi. Bi pa to bila zelo kratkoročna pridobitev. Danes je treba graditi kolektivni spomin prekercev in nov imaginarij osvoboditve.

j.) Letošnji Euromayday v Mariboru nam je ponudil kratek pa vendar jasen vpogled v prihodnost gibanja. Mrežna organiziranost, samoiniciativnost sodelujočih, skupno izkustvo nepokorščine, manifestiranje latentne konfliktnosti na nekem teritoriju - vse to so elementi, na katerih je treba delati naprej. Reakcija policije je bila nasilna in nerodna po vrhu, pa vendar je ravno ona pripomogla, skupaj s kolektivnim intelektom sodelujočih, da se je letošnji Euromayday izvil iz primeža postopkov normalizacije. Kdo pa je pred 1. majem v teh krajih slišal za prekernost?

Besedilo je nastalo kot odgovori na vprašanja za revijo Dialogi

Dohodek za mobilne in mnogotere (Andrej Kurnik)

blanco — 2006-12-18T09:20:03Z

Kontekst razprave

Razprava o dohodku prihaja v ta prostor ob pravem času. Najnovejše reforme zahtevajo od novih političnih subjektivitet, ki nastajajo iz nasprotovanja neoliberalni globalizaciji, da skujejo instrumente za intervencijo v prihajajoče vroče politično obdobje. Instrumenti, katere je treba iskati, pa morajo biti sposobni zavrniti vsiljene pogoje debate in premestiti diskusijo. Treba je odpreti scenarij, v katerem so vloge trenutno porazdeljene med neoliberalne ekonomiste, ki jahajo na valu nacionalistične ideologije in sindikate, ki vedrijo v zavetju socialistične ideologije. Naci-neoliberalci govorijo o fleksibilizaciji dela in drastičnem zmanjšanju socialnih transferjev in javnega sektorja, sindikati, ki jim je treba priznati, da so edina sila, ki ni pokleknila pred desno vladavino, pa govorijo o vrednoti dela oziroma kot se je pred kratkim izrazil predsednik ZSSS: »Ljudje raje vidijo, da imajo delo in se nekako prebijajo iz meseca v mesec, kot pa da so na socialnih transferjih...« Obe perspektivi sta za mobilne in mnogotere pogubni. In morda je zahteva po življenjskem dohodku za vsakega in vsako tista, ki lahko odpre tretjo perspektivo, povečanje prostorov svobode in moči delovanja multitude.

Še pomembnejši kontekst je evropski. Za mobilne in mnogotere je imperativ, da vzpostavijo kontraoblast na evropski ravni. Zdi se, da je trenutna politična dinamika temu precej nenaklonjena. Padcu pogodbe za ustavo je pričakovano sledila renacionalizacija politike. Ta renacionalizacija se kaže na dva načina. Najprej kot sprega lokalnih nacionalističnih elit in globalnega kapitala. Naci-neoliberalizem - sprega med globalnim kapitalizmom in nacionalnimi političnimi elitami, ki bodo preživele le, če bodo uspele vedno znova aktualizirati nacijo, to najbolj zatiralsko formacijo v zgodovini - uvaja sužnjelastništvo in družbo apartheida. Obenem pa se kaže kot oviranje procesa rekompozicije družbenih bojev in evropske levice, ki so jo sprožile nove politične subjektivitete, nastale iz bojev za drugačno globalizacijo. Oviro temu procesu predstavlja renacionalizacija, ki se projicira v socialni model, sloneč na utopiji fordizma in neokeynezianizma. Nove politične stranke kot je Linke v Nemčiji so del te težnje. O predlogu življenjskega dohodka ali univerzalnega temeljnega dohodka ali osnovne rente ali državljanskega dohodka je treba razmišljati v tem kontekstu, kot o enem od instrumentv, ki lahko požene proces radikalne družbene transformacije po kateri vpije multituda.

Dohodek za rekompozicijo družbenih bojev

Ko govorimo o konceptih kot je univerzalni temeljni dohodek ali življenjski dohodek, je v igri rekompozicija družbenih bojev. Gre za poskus rekompozicije levice na osnovi manjšinskostnega karakterja gibanja multitud. Do nje pa lahko pride zgolj s soočenjem s »tovariši na levici«. Mobilni in mnogoteri smo zato, ker gradimo transnacionalne in transidentitetne družbene prostore. Multituda v svojih glokalnih bojih in postajanju zavrača formo nacijo in sindikalno kulturo modrih in belih ovratnikov, slonečo na zgodovinski izkušnji masovnega industrijskega delavstva. Globalni kapital je režim ekspropriacije, ki se artikulira na osnovi avtonomije multitude, njene subjektivne ekscesnosti. Pri tem niha med izkoriščanjem in destrukcijo.

Točka razhajanja na levici je različno pojmovanje bogastva in proizvodnje. Ta razdor povzročajo družbenopolitični boji, molekularna gibanja multitud, ki razkrajajo formo nacijo. Lazzarato pravi, da so ti boji izpostavili politični izziv, ki je primerljiv izhodu iz suženjstva: »možnost utemeljiti produkcijo in reprodukcijo človeštva na nečem drugem, kot je mezdno delo. Ostajamo zvesti izzivu politike ukinitve mezdnega dela. To ni niti utopija niti geslo niti program, ampak je preprosto pot, po kateri so prostovljno ali prisilno že davno krenili milijoni ljudi«. (Lazzarato 2002, 16) Politično imaginacijo je vredno graditi na tej osnovi; proti tistemu toku levice, ki zahteva zaposlitev za vse in s tem gospodarje, proti neosocialistom in neomarksistom, ki nastopajo z geslom: »Izven mezdnega dela ni nobene rešitve«. (ibid.) Misel izhoda iz družbe dela nam omogoča projicirati politične projekte izven terena kapitala in izven terena države, saj se bori na dveh frontah: »proti kapitalu in politiki subjektov pravic ter proti socializmu in njegovi dialektiki produktivnih subjektov«. (Lazzarato 2002, 19)

Osvoboditi se moramo manchesterijanske (industrijske) koncepcije bogastva in proizvodnje, po kateri je produktivno le tisto delo, ki ga ovrednoti kapital, medtem ko je delo, ki se izmenja z dohodkom, neproduktivno. Po tej koncepciji edino odnos kapital-delo proizvede čudež samoovrednotenja. Tovrstna razmejitev na produktivno in neproduktivno delo daje odnosu kapital-delo osrednje in privilegirano mesto. Za sabo imamo celotno tradicijo, ki je postavljala odnos delo-kapital kot izvor sveta in odnosov oblasti.

Foucault, ki je izumil koncept biopolitke, je proti tej tradiciji premišljeval skup dispozitivov oblasti in oblik upora v katerem krožijo in se konstituirajo individuumi in singularitete. Delo je samo eden od teh dispozitivov, ki danes več ne zavzema levjega deleža naših življenj. Lazzarato pravi: »Ekstrakcija odnosa 'delavci/kapital' iz mnogoterosti odnosov oblasti, ekstrakcija 'razreda' iz mnogoterosti oblik upora in procesov subjektivacije predstavlja politično in teoretsko operacijo totalizacije, zaradi katere še vedno plačujemo visoko ceno.« Na osnovi kritike marksizma, ki je prav tako zgradil večinski model (delavec, razred) poziva Lazzarato k »analiziranju strateških možnosti, ki jih razvoju manjšinskostnih logik in 'vstajam proti-vêdenj' ponujajo boji v 'ekonomskem' in 'političnem' območju. (Lazzarato 2005) In ko opazujemo družbene boje prekernih vidimo, da njihove manjšinskostne strategije investirajo in preoblikujejo boje v domeni mezdnega dela.

Po Lazzaratovem prepričanju nas kompozicija gibanja, ki se je manifestiralo v Genovi, navaja na »nov koncept proizvodnje in bogastva. 'Produktivno delo' (sindikalne organizacije) je bilo potopljeno v morje novodobnih beračev in potepuhov začasnega in neodvisnega dela; zmešano z množico mladih študentov; obkroženo s tisočimi oblikami 'neproduktivnega' dela terciarnega sektorja, prostovoljnega in asociativnega dela, ki se ne izmenjuje z ničemer drugim kot z voljo do solidarnosti, medsebojne pomoči in simpatetične kooperacije.« (Lazzarato 2002, 18-19) Nova koncepcija proizvodnje in bogastva mora upoštevati miriado tokov informacij, ki na svojih stičiščih proizvajajo pripev, dejanje subjektivacije, ki se nato srečuje z drugimi pripevi; rizomatično komunikacijo na spletu kot novo spojilno tkivo ter zastonjski karakter dela, ki se ne izmenjuje z ničemer in ga žene želja po komuniciranju, po skupnem delovanju, po socializiranju in razločevanju, ne prek izmenjave uslug, ampak prek simpatetičnih odnosov. (ibid., 19) Novi služabniki (domestique) komunikacije, služabniki zato, ker se ne izmenjajo s kapitalom, predstavljajo enega »glavnih virov proizvodnje bogastva (v kolikor slednje razumemo kot proizvodnjo odnosov, afektov, komunikacije)«, ki si ga skušata novi welfare in spletna ekonomija (net-economy) prilastiti zastonj. (ibid., 20) Nova koncepcija bogastva in proizvodnje implicira nove oblike političnega delovanja in definira »nove izvore zakona«, ki niso niti liberalcem dragi individuumi niti socialistom drago delo, temveč multitude. (Lazzarato 2002, 22) Konkretne politične zahteve in možen politični program so lahko zgolj družbeni in politični izraz nove ontologije, ontologije multitud.

Nova politična subjektiviteta nastaja na osnovi zavračanja poenotenja družbenih bojev v centralizirani in hierarhični politični strukturi. V tem kontekstu se mora politična teorija ukvarjati predvsem z vprašanjem konstitucionalizacije političnega prostora na osnovi definiranih premis, torej, kakšni so mehanizmi konstitucionalizacije politične skupnosti, kako se vzpostavlja politični subjekt, ki tvori skupnost, kakšen je odnos med singulariteto in univerzalnim (skupnim)? Slednji je v tradiciji moderne zaprt (transcendenten) in to v obeh prevladujočih alternativah, v primeru pravnega subjekta in individualnega posedovalca, kjer pride do prenosa pravic na suvereno oblast, in v primeru subjekta dela, kjer pride do teogonije države v socializmu. Na osnovi mrež, ki delujejo po linijah bega, lahko mislimo odprt (imanenten) odnos med singulariteto in univerzalnim (skupnim).

Alternativno konstitucionalizacijo skupnosti, tisto, ki je zunaj mehanizmov individualizacije in totalizacije po Foucaultu in dvojne pripadnosti po Balibarju, lahko pojasnimo na primeru afektivne skupnosti. Afekt je moč delovanja, ki je obenem singularna in univerzalna. Singularna je zato, ker postavlja delovanje onstran vseh mer, ki jih ne vsebuje sama moč, v lastni strukturi in v nenehnih restrukturacijh, ki jih gradi. Univerzalna pa zato, ker afekti gradijo skupnost med subjekti. »Odnos med singulariteto in skupnostjo (univerzalnostjo) je dinamičen. V tem odnosu smo priča nenehnemu gibanju med singularnim, ki se univerzalizira, in skupnim, ki se singularizira. Tako dobimo skupnost-afekt kot moč transformacije, silo samoovrednotenja.« (Negri, 1997) To je način delanja politike brez suverenosti. Gre za definicijo nove politične skupnosti - multitude, ki je deteritorializirana, dezutopična (potemtakem niti utopična niti distopična) in obdarjena z močjo transformacije in samoovrednotenja. Afektivna skupnost je edini model skupnosti, ki ga lahko zoperstavimo nasilni deteritorializaciji in reteritorializaciji globalnega kapitalizma. Politično delovanje danes zahteva formacijo, ki ni politična stranka niti civilnodružbena organizacija. Ker noče biti avantgarda, noče nikogar predstavljati in zato jo oblast ne zanima. Politika takšne formacije je disenzualna, ne teži h konsenzu in poenotenju, ampak raztaplja eno v mnogotero. Njen namen je uresničiti idejo, da se lahko mnogoterosti organizirajo v družbenopolitične oblike, ki so navzven odprte in navznoter heterogene in je zatorej zavezana projektu avtonomije in kontraoblasti.

Po zgoraj rečenem je jasno, kakšen je domet zahteve po dohodku. Pri slednjem ne gre za vprašanje pomoči tistim, ki ne uspejo na trgu dela. Gre za mnogo več, za novo utemeljitev družbene produkcije in reprodukcije, družbe in politike. Zahteva po dohodku pomeni radikalno kritiko kapitalizma, saj prinaša erozijo kanoniziranega mezdnega dela. Razkriva mnogotero realnost, ki obstaja preden se vsa družbena dinamika zreducira na razmerje delo-kapital. Kaže, da obstaja realnost zunaj dela, mnoštvo procesov subjektivacije, podrejanja in uporov, ki jih lahko združimo v procesu transverzalne strateške kodifikacije. Če zahtevamo dohodek in s tem utemeljitev produkcije in reprodukcije človeštva izven mezdnega dela, se lotimo kapitalizma v samem korenu, v njegovih dipozitivih normalizacije in utilitaristični ideologiji. Zahteva po dohodku bi lahko vodila k afirmaciji manjšinskostnega postajanja v politiki, k osvoboditvi subjektivne ekscesnosti, k avtonomiji.

V deželi, ki pozna zelo šibke impulze manjšinskostne politike, kjer so bile njene zgodovinske subjektivitete brutalno zadušene v nacionalizmu, vojni in brutalni kapitalistični restrukturaciji, kjer se ni nikoli razvila antipsihiatrija, v deželi, ki je bodisi rdeča ali črna, v obeh primerih pa disciplinirana in normalizirana, pomeni zahteva po dohodku mnogo več od strokovne polemike - pomeni kulturni boj in začetek boja za postkapitalistično civilizacijo. V vsiljenih dualnostih se mobilni in mnogoteri ne najdejo. Naci-neoliberalci skušajo strmoglaviti fordizem in socialno partnerstvo ter podrediti delo fluktuacijam trga. S tem zaostrujejo proces podrejanja vseh sfer življenja režimu kapitalistične akumulacije, režimu izkoriščanja v mezdnem režimu. Novinarji prodajajo članke kot taksisti prevožene kilometre in šolstvo postaja fordistična tovarna s katalogi znanja pod državno kontrolo. Napovedujejo fleksibilizacijo in obenem enotno davčno stopnjo, ki bo izstradala proračun, uničila javni sektor in prepustila sfero družbenega katoliški cerkvi in njenim karitativnim dejavnostim. Kar hočejo je družba kot delovno taborišče z redno duhovno oskrbo. Na drugi strani sindikati branijo svojo pozicijo, ki jim jo je dalo socialno partnerstvo, naslonjeno na korporativistično ideologijo. Toži se jim po časih, ko so bili socialni konflikti zaprti v institucije socialnega partnerstva, ko so sintetizirali mnogoterost življenjskih izkušenj v delavski razred. Obenem so do sedaj zavračali možnost, da se kontaminirajo z izkušnjami manjšinskostne politike. Tudi prekernost je za njih anomalija, ki se jo da odpraviti s ponovno vključitvijo v radostni svet garantiranih, in ne življenjska izkušnja, ki jo hote ali nehote živijo nove generacije. Njihovo pozicioniranje do neoliberalnih raform je tako pričakovano. Za njih se ni nič spremenilo. Nobene odrešitve zunaj mezdnega dela in molarnega odnosa delo-kapital.

Dohodek za novo vsebino razrednega boja

Skupna poteza družbenih gibanj mobilnih in mnogoterih je radikalna kritika mezdnega dela in njegovo zavračanje, kar pomeni prelom z »delavsko« in državno-socialistično tradicijo etabliranega gibanja delavskega razreda. Politični projekt tako prekinja s poskusi izgradnje alternative na terenu oblasti. Vse to je povezano z destrukturacijo velike industrije, kar pomeni, da množični proletariat, delavci montažnih linij v velikih tovarnah, ne zasedajo več mesta centralne figure boja. V tem procesu, ki ga lahko metaforično opišemo kot padec tovarniških zidov in nastanek družbe-tovarne, se dogaja premik terena konfrontacije iz tovarne na celokupne mehanizme trga dela, javne porabe, reprodukcijo proletariata in mladih in na distribucijo dohodka, ki je neodvisen od plačila za delo. Njihova moč leži v spodkopavanju tako režima globalnega integriranega kapitalizma kot državnega socializma.

Ko teoretiziramo ta gibanja moramo onkraj Marxa oziroma tistega, kar so iz Marxa naredile institucije marksizma. Pri tem nas zanima predvsem teoretska refleksija t. i. »izhoda iz družbe dela«. V Grundrisse, v poglavju o avtomatičnem sistemu strojev, lahko najdemo Marxa onkraj Marxa, pojmovanje dela, iz katerega je možno graditi razumevanje gibanja izhoda iz družbe dela in drugačno »nemarksistično« hipotezo emancipacije.

Ta koncept in hipotezo označuje naslednji paradoks: po eni strani kapital spreminja delovno silo v fiksni kapital in jo vse bolj podreja v procesu proizvodnje. S to totalno podreditvijo pa po drugi strani postane temeljni akter družbenega procesa »obče družbeno znanje«, ki obstaja v obliki občega znanstvenega dela ali v obliki vložka v odnos družbenih aktivnosti, v kooperacijo. Abstraktna vednost (v prvi vrsti ne pa izključno znanstvena), ki je objektivirana v fiksnem kapitalu in utelešena v avtomatičnem sistemu strojev, teži k temu, da postane (ravno zaradi svoje avtonomije v razmerju do proizvodnje) poglavitna produkcijska sila, ki odrinja na marginalno pozicijo parcelizirano in ponavljajoče se delo. Na tej osnovi je mogoče definirati dve tendenci: delo se v celoti transformira v nematerialno delo in delovna sila v masovno intelektualnost, ki postaja politično hegemonski družbeni subjekt.

Kapitalizem deluje kot menjava živega dela za upredmeteno v obliki nasprotja med kapitalom in mezdnim delom. Kot odločilni faktor produkcije bogastva se postavlja množina neposrednega delovnega časa oziroma kvantum uporabljenega dela. Zgodovinska misija kapitalizma je bila odtujitev dela in »povečanje« njegove produktivnosti v disciplinarnih institucijah socializacije konkretnega dela v abstraktno. To je bilo obdobje formalne subsumpcije dela pod kapital, v kateri se delovna sila in oblike družbenega življenja, ki so nastale zunaj kapitala, podvržejo režimu kapitalistične akumulacije. Delovna teorija vrednosti je mogoča ravno zaradi heterolognosti delovne sile, saj njena zunanjost sploh omogoča definiranje mere. Z realno subsumpcijo dela pod kapital, s totalno podreditvijo delovne sile, ko so »delovni procesi sami rojeni v kapitalu in ko je delo inkorporirano ne kot zunanja, temveč kot notranja sila, ki je lastna samemu kapitalu« (Hardt in Negri 1994, 224), je zgodovinska misija kapitalizma izčrpana. »V avtomatičnem sistemu strojev, ko fiksen kapital predstavlja in si prilasti družbeno množico živega dela, preneha nasprotje, ki je gospodovalo genealogiji kapitalistične družbe; delo, ki je postavljeno kot neposredno delo prilagojeno industriji, ni več odločilen faktor v reprodukciji bogastva in torej zakon vrednosti ne predseduje konstituciji in regulaciji menjave med delom in kapitalom. Živo delo se znajde v nerešljivem protislovju znotraj delovanja dialektičnega zakona vrednosti.« (Negri 1996) Pri tem je treba opozoriti, da ni v tem nič objektivističnega. Namreč, delavski boji oziroma boji proti mezdnemu delu so tisti, ki so protislovje pripeljali do tega praga.

Kaj pa je onstran tega praga? Kakšen jo obet emancipacije zunaj veljavnosti zakona delovne teorije vrednosti? Živo delo se je znašlo v ne-kraju dialektike zakona vrednosti. To izključenost živega dela iz vrednostnega razmerja, to delo kot ne-kapital, lahko razumemo negativno - kot eksistenco, ki je izključena iz bogastva, kot revščino in torej kot vrednost; ali pa pozitivno - kot »živi vir vrednosti«, kot »univerzalna možnost bogastva«. (Negri 1996) Če živega dela ne razumemo kot vrednosti, ki stoji nasproti kapitalu, ampak kot moč, kot univerzalno možnost družbenega bogastva, se spremeni tudi problematika razrednega boja. Fokus se preusmeri na okvire (samo)realizacije živega dela (ki nima nobene druge meje, kot je tista, ki izhaja iz njegove moči oziroma dynamisa), kritika izkoriščanja pa se osredotoči na načine angažiranja živega dela v smeri reprodukcije kapitala in na gradnjo alternativnih oblik njegove samorealizacije. Delo kot dynamis je absolutno, ker ne pozna nobene druge meje, kot je meja njegove moči. Strategija delavskega gibanja se potemtakem spremeni iz boja okrog mezde in razmerja med nujnim in presežnim delom na boj za samorealizacijo. »Razredni boj se odvija v organizaciji novih moči produkcije proti kapitalistični dominaciji.« (Negri 1996) Ob tem se institucije kapitala ne kažejo zgolj kot zajedavec, ampak kot zajedavec, ki uničuje svojega gostitelja. Nasprotje med kapitalom in živim delom je zato postavljeno radikalno kot še nikoli, saj kapital in kapitalizem ne moreta obstajati zunaj mezdne oblike.

Zakon vrednosti je vstopil v krizo in v tej krizi se pojavijo nove produktivne sile. Kaj stoji v ne-kraju živega dela, ki je zunaj dialektike zakona vrednosti? Marx definira »občo produktivno silo«. »V tej preobrazbi se kot veliki temeljni steber produkcije in bogastva ne prikazuje neposredno delo, ki ga človek sam opravlja, ne čas, ki ga dela, ampak prilaščanje njegove lastne obče produktivne sile, njegovo razumetje narave in njegovo obvladovanje po njegovem bivanju kot družbenem telesu - z eno besedo, razvoj družbenega individua.« (Marx 1985, 505) Nov subjekt produkcije je družbeni individuum in nahajamo se pred izmeno neposrednega dela z družbenim delom. Kapital kot dominantna forma produkcije deluje v smeri lastnega propada. V času svojega zgodovinskega poslanstva - odtujitvi dela in povečanja nejgove produktivnosti - je v svojih nedrjih razvil novo subjektiviteto dela, ki lahko pomeni njegov propad. Ta subjektiviteta predstavlja moč ne-kapitala, ki biva v družbeni kreativnosti in konstituirajoči moči. Vsiljena družbenost in kooperativnost iz obdobja formalne subsumpcije dela pod kapital se je pretvorila v nov ontološki agencement subjektivacije, v materialno konstituirajočo aktivnost.

S pojavitvijo novih produktivnih sil se pojavi nova baza družbenega bogastva. »Kraja tujega delovnega časa, na kateri temelji sedanje bogastvo, se prikazuje kot bedna podlaga nasproti tej na novo razviti podlagi, ki jo je razvila velika industrija sama. Brž ko je delo v neposredni formi prenehalo biti veliki vir bogastva, delovni čas ni več in ne sme več biti njegova mera in zatorej menjalna vrednost (mera) uporabne vrednosti. Surplusno delo množice ni več pogoj za razvoj občega bogastva, prav tako kakor nedelo nekaterih za razvoj univerzalnih moči človeških možganov. S tem se zruši produkcija, ki se opira na menjalno vrednost in neposredni produkcijski proces zadobi sam formo, ki je odvrgla bornost in protislovnost. Svoboden razvoj individualnosti, kjer nujni delovni čas ni reduciran zato, da bi se postavilo surplusno delo, ampak nasploh redukcija nujnega dela družbe na neki minimum, ki mu tedaj ustreza umetniško, znanstveno itd. izoblikovanje individuov s pomočjo časa, ki je sproščen, in sredstev, ki so ustvarjena zanje vse.« (Marx 1985, 505-506) Problematiko razrednega boja moramo motriti kot tranformacijo načina apropriacije produktivnosti novih produktivnih sil in nove baze družbenega bogastva s strani kapitala. Problem kapitala je, kako preoblikovati te nove produktivne sile in novo bazo družbenega bogastva v presežno vrednost, problem živega dela pa je, kako se temu upreti, saj pomeni takšno preoblikovanje uničenje nove produktivne sile in nove baze družbenega bogastva. »Kapital je sam procesuirajoče protislovje (s tem) da stremi k redukciji delovnega časa na minimum, medtem ko po drugi strani delovni čas postavlja postavlja kot edino mero in vir bogastva. Tako zmanjšuje delovni čas v formi nujnega, da bi ga povečeval v formi odvečnega; zato čedalje bolj postavlja odvečni čas kot pogoj - question de vie et de mort - za nujni. Po eni strani torej kliče v življenje vse moči znanosti in narave, kakor tudi družbene kombinacije in družbenega občevanja, da bi ustvarjanje bogastva napravil neodvisno (relativno) od zanj uporabljenega delovnega časa. Po drugi strani hoče te tako ustvarjene orjaške družbene sile meriti ob delovnem času in jih ukleniti v meje, ki so potrebne, da bi že ustvarjeno vrednost ohranil kot vrednost. Produktivne sile in družbeni odnosi - obe plati razvoja podružbljenega individua - se kapitalu prikazujejo le kot sredstvo in so zanj le sredstvo, da bi produciral iz svoje bornirane podlage. In fact pa so to materialni pogoji, da bi jo vrgli v zrak.« (Marx 1985, 506)

Kapital torej ne more opustiti dialektike zakona vrednosti in lahko obstaja zgolj kot režim mezdnega dela. Nove produktivne sile in novo bazo družbenega bogastva, ki sta se (paradoksalno) skozi delavske boje razvila v njegovih nedrjih, hoče na vsak način ovrednotiti znotraj režima ovrednotenja, ki ga je razvil v svoji zgodovini, predzgodovini živega dela kot konstituirajoče moči. Kapital vsiljuje mero zakona vrednosti, časovne mere izkoriščanja neposrednega dela, »s prisiljevanjem in brzdanjem transformacije dela in produkcije. To je vprašanje življenja ali smrti. Kapital lahko živi zgolj od zakona neposrednega dela. Njegova organizacijska oblika je osnovana na tej figuri odtujitve. Kapital ni sposoben preiti omejeno (bornirano, bedasto) bazo, ki je njegova. (...) Na eni strani se moči znanosti in komunikacije, ki so postale resnično in neposredno produktivne, emancipirajo od zakona vrednosti, od prisilne mere časa neposrednega dela. Na drugi strni morajo biti nematerialna produktivna sila in produktivni družbeni odnosi (...) zreducirani znotraj omejene baze zakona vrednosti. Na ta način nimata kapital in njegova oblast nobene racionalnosti več. Produkcija blaga se uresniči prek komande (niti prek dela niti prek blaga), zgolj prek komande« (Negri 1996)

Delovna teorija vrednosti je pandan dialektike oblasti, ki vzpostavlja mehanizme posredovanja in socializacije družbenih sil v smeri oblasti. Legitimnost slednje postane, tako kot legitimnost na delovni teoriji vrednosti in izkoriščanju slonečega kapitala, nesprejemljiva transcendenca. Sfere družbene produkcije, ki jih ne uspe preoblikovati v presežno vrednost in prikovati na svoj rast, skuša kapital uničiti. Tako kot skuša oblast uničiti vse avtonomno nastale družbene sile in inovacije, ki jih ne uspe subsumirati pod svojo logikov vladanja. In tu je afirmativna vsebina novih globalnih družbenih bojev, pa naj gre za prekerce ali migrante. Afirmativna vsebina teh bojev je upiranje režimu ekspropriacije v obdobju zrelega kapitalizma, upiranje političnemu konstituiranju mezdnega dela, in iskanje novih načinov proletarske reapropriacije. Ta mora sloneti na obči družbeni vednosti oziroma na generalnem intelektu.

Tako smo prišli do novih razsežnosti zahteve po dohodku. V tem primer pomeni zahteva aktualizacijo kostituirajoče moči multitud. Ko se živo delo znajde v nekraju vrednosti, ki ni niti znotraj niti zunaj kapitala in ko strategija emancipacije ni več afirmacija predkapitalistične uporabne vrednosti, postane delo kot ne-kapital moč, potencialnost, zmožnost. Tematika razrednega boja postane tako vprašanje aktualizacije te moči. Aktualizacija v mezdnem režimu, ki sloni na delovni teoriji vrednosti, na socializaciji konkretnega v abstraktno delo, na kratko na meri, je za delo kot moč uničujoča. Zato ker vztraja na analitičnih dvojnostih z materialnimi učinki: ekonomija - politika, materialna produkcija - družbena reprodukcije, civilna družba - država, delovni čas - prosti čas itd. Oženje polja legitimne politične participacije gre skupaj s kapitalistično integracijo nove potencialne baze družbenega bogastva, novih produkcijskih subjektivitet skozi prekerizacijo. Ko neoliberalni ekonomisti razvijajo svoj načrt za družbo delovnih in normaliziranih, se njihovi politični kolegi ukvarjajo z razvijanjem represivnih aparatov, katerih namen je zapreti družbeno-politično participacijo v institucije reprezentativne demokracije. Zato je zahteva po dohodku nujna intervencija v obstoječi scenarij.

Režim ekspropriacije v obdobju globalnega integriranega kapitalizma preprečuje aktualizacijo novih produkcijskih zmožnosti in nove potencialne baze družbenega bogastva, ki sloni na ne-delu, na sferi življenja zunaj mezdnega režima. Zahteva po dohodku lahko sproži proces njihovega osvobajanja. Mnogoterostno seveda, na tisoč platojih. Danes je v treba teoretično in praktično predelati vse temeljne koncepte v koncepte brez mere. In če govorimo o strategiji, potem je treba smatrati zahtevo po dohodku kot reformistično zahtevo, ki bo s strani kapitala spoznana za revolucionarno. To ni toliko zahteva, ki jo damo na revolucionarni prapor, ampak jo skušamo realizirati na kapilarnih ravneh. Zato je treba dohodek razumeti zelo široko, ne zgolj kot monetarni instrument, temveč kot načine družbene produkcije, menjave in zadovoljevanja potreb zunaj režima kapitalistične akumulacije (zunaj pogodbe in mezde torej). Na ta način tudi pade pogosta kritika zahteve po dohodku, češ da zaklinja in reaktualizira državo. Fronto je treba odpreti tako na ravni etike pravic kot na ravni etike moči. Zahtevo po dohodku naslovljeno na institucije oblasti je treba kombinirati s samovzpostavljanjem prostorov dohodka in avtonomnim upravljanjem z njim. Kajti cilj ni boljši sistem socialne pomoči za izključene temveč afirmiranje novega vira pravičnosti, ki niso niti individuumi niti delo, temveč multitude.

Razsežnosti takšnega pojmovanja dohodka so vidne v izseku iz manifesta »Neobzirna očarljivost prekariata« od Global project:

Prekariat/kognitor se ne zadovolji s tem, da ima prav, ampak hoče dobro živeti. Hočemo biti srečni! Ne da se živeti v negotovosti, ampak tudi za nedoločene čas ne. Hočemo nove pravice! Hočemo dohodek! Za prekariat je nevzdržno namenjati 80% dohodka za najemnino. Zasedajmo! Skvotajmo! Osvobajajmo! Glede na to, da so se njihove realne plače zmanjšale za 20/30%, bi PreKog želel nakupovati z manj evri. Samozreducirajmo ceno nakupa v komercialnih centrih in hipermarketih. PreKogi se zaradi dela nikoli ne nehajo gibati po metropolah. Brezplačen dostop do kolektivne mobilnosti! PreKogi vedo več: osvobajajo informacijo, proizvajajo vednost. Širimo znanja, samoupravljajmo raziskave! Informacija in vednost morata biti zmožna univerzalne reprodukcije, izmenjave, souporabe: software napreduje, če je svoboden in je odprt za umsko delo vseh. PreKogi kolektivno ustvarjajo in zato zavračajo plačevanje kulture, tehnologije, informacije. Open Source, P2P, mp3, Divx: kopiramo, snemamo in svobodno širimo, podajamo iz roke v roko, iz glave v glavo! Komunkacija od maloštevilnih k mnogoštevilnim ima štete dneve: Murdoch in Gates bosta izgubila nadzor nad umi. Ustvarjajmo medije! Množimo mreže! Predvajajmo televizijo! PreKogi proizvajajo izhajajoč iz heteronomnih načinov življenja v metropolah. Ni več sinhroničnih mest-tovarn niti štirje zidovi socialnih centrov niso več dovolj, da bi zadržali čustva in nomadskost. Globalni prostor tokov blaga, denarja, informacij, želja je prostor metropolitanske stavke, je prostor stavke prekariata. Ponovno zavzemimo mesto! Ponovno zavzemimo Evropo!