NJETWORK

Ustvarjajmo javne prostore! (Manifest gibanja za samodoločne, svobodne in enakostne javne prostore)

blanco — 2008-05-21T09:16:52Z

Različne neenakosti so tesno vpisne v dano prostorsko ureditev in se reproducirajo skozi prostor. Prostor ni zgolj pasivna lokacija, kjer se odvija družbeno življenje, pač pa aktivni dejavnik družbenih odnosov. Vsaka družba proizvaja lastne prostore, ki so rezultat prepletanja dominantnega pojmovanja prostora in prostorskih izkušenj posameznikov. Ulična zabava je neposredna in javna intervencija v prostor. Ker deluje kot motnja v običajni rabi mestnih ulic, vznemirja samoumevnost dominantne prostorske ureditve. Z ulično zabavo želimo pokazati, da javni prostori v mestu izginjajo, s čimer se radikalno zmanjšujejo možnosti zagotavljanja prostorske pravičnosti. Boj za javne prostore je namreč obenem boj za večjo družbeno pravičnost.

»Urbano« je posebna izkušnjo bivanja v prostoru, za katerega sta značilna gostota in heterogenost družbenih odnosov, kulturnih in političnih praks. »Urbano« vsebuje potencial inovativnih praks, ki rastejo iz teh raznolikih odnosov, izkušenj, življenjskih stilov in mentalnih okvirjev. »Urbano« proizvaja in se proizvaja v javnih prostorih. Kako velikodušno oblast dopušča ustvarjanje javnih prostorov, je zato bistven pokazatelj dejanske stopnje svobode v družbi.

Prizadevanje za javno prostore črpa legitimnost iz dejstva, da v dobi splošne privatizacije in pravne kulture, v kateri dominira zasebna lastnina, ni dovolj alternativnih možnosti javnega delovanja zunaj institucij. Javni prostori v mestu se ukinjajo, namesto njih nastajajo nakupovalni in podobni potrošniški centri, ki sicer privabljajo javnost, vendar niso ustrezna alternativa javnim prostorom. Namesto za splošno dobrobit meščanov si mesto prizadeva za lastno ekonomsko konkurenčnost v globalni ekonomiji, da bi privabilo čim več tujih in domačih vlagateljev. Sistem javno-zasebnega partnerstva vodi v dominacijo gospodarskih družb v mestu. Privatizacija javnih prostorov pa se ne kaže zgolj v formalnem lastništvu (pravnem statusu) prostorov, pač pa tudi v vse intenzivnejšim nadzoru. Nadzor, ki se ga opravičuje s situacijsko prevencijo, je dodaten način izločevalnih praks v mestu. Mesto tako dejansko postaja podjetje in sredstvo normalizacije, ki proizvaja atomizirane posameznike. Skupinam in posameznikom preprečuje izražanje raznolikih kultur, tako da jih kriminalizira ali drugače odrinja na obrobje.

Večja prostorska zavest in občutek za prostorsko pravičnost sta zrasla iz izkušnje Roga, ki je javni prostor, odprt vsakomur, ki želi v njem avtonomno ustvarjati. Rog je izjemen simbol zmožnosti skupin in posameznikov, da vtisnejo lastno kulturno in politično identiteto zoper dominantni in normativni model prevladujočih vrednot in politik. Rog nas nenehno opominja, da je samodoločen način bivanja mogoč!

Ljubljanski župan je nedavno izjavil, da je Rog podvržen poostrenemu nadzoru. S to izjavo je pokazal, da ne razume pomena javnih prostorov. Zakaj torej potrebujemo javne prostore? Svoboda govora in svoboda združevanja, ki sta ustavno zajamčeni svoboščini, sta tesno povezani z obstojem javnih prostorov. Svoboščini ne bi imeli praktične vrednosti, če bi ju izvrševali v vakuumu. Vendar tradicionalni javni prostori izginjajo, javnost se vse bolj nahaja v prostorih, ki so v zasebni lastni. Zasebni prostori potrošnje sicer vabijo, da se jih uporablja kot javne, vendar praviloma ne dopuščajo svobode govora in združevanja, ki imata politični naboj, ter avtonomnega in ustvarjalnega delovanja. Še več, v tovrstnih zasebnih prostorih se potreba po izražanju političnih stališča sploh ne pojavlja, saj gre za umetne vizije užitka, iz katerih so izgnani delo, beračenje, kriminaliteta, droge in drugi pokazatelji strukturnega nasilja.

Javni prostori nadalje omogočajo ustvarjalno delovanje. Urbano okolje bi moralo v sebi nositi možnost inovativnih projektov, ker je možnost izražanja ustvarjalnosti protistrup za alienacijo, ki je značilna za življenje v mestu. Z dopuščanjem javnih prostorov se vzdržuje pluralnost, ki se upira homogenizirajočemu in atomizirajočemu vplivu masovne kulture. Odprta in ustvarjalna raba javnih prostorov nakazuje možnost in izpostavlja nujnost družbenih sprememb. V javnih prostorih nastajajo predlogi novih vrednot, izpostavijo se določena etična vprašanja. Javna sfera konstruira politični prostor, kjer se lahko neposredno izrazijo pluralne identitete, ki terjajo priznanje, četudi niso prevladujoče. Ker gre za formacije solidarnosti, javnega izražanja identitet, vzdrževanje pluralnosti in vključevanja, so javni prostori dejavnik družbene pravičnosti. Ideja dostopnosti in odprtosti javnih prostorov je tudi garancija preprečevanja nenadzirane in nasilne privatizacije.

Težnja mestnih oblasti je, da uniči javne prostore, kakršen je Rog, ki temelji na samodoločnem, svobodnem ter na enakosti utemeljenem načinu rabe. To težnjo poganja neoliberalna urbanistična politika mesta, ki se kaže v projektu gentrifikacije, prostorskega razslojevanja, preganjanja revnih, marginalnih in alternativnih skupin – torej večine – iz središča mesta. Izgon marginaliziranih skupin iz našega vidnega polja ne pomeni, da so ti problemi rešeni na strukturni ravni, pač pa da se vzpostavlja prostorska segregacija, kjer je center mesta rezerviran za privilegirane.

Zato zahtevamo večjo prostorsko pravičnost v mestu. Zahtevamo vzpostavitev posebnih rezidenčnih pravic v mestu, ki niso vezane na državljanski ali drug status, ki obstaja na ravni države. Zahtevamo razširitev koncepta demokracije v mestu, ki ne bi zajemal zgolj uveljavljanja lastnih interesov in predstavništva v institucijah, pač pa svobodo ustvarjanja prostorov, kjer se dogajajo politične inovacije. Zahtevamo stalen in aktiven proces apropriacije v smislu rabe, ne pa lastništva, javnih prostorov v mest. Poleg demokratizacije rabe javnih prostorov zahtevamo inkluzivnejše procese snovanja in odločanja o prostorki politiki v mestu. Zahtevamo participativno urbanistično planiranje, v katerem bi meščani dejansko sodelovali. Ker ni urbane realnosti brez centra, kjer se zbira vse, kar se lahko rodi v prostoru in je lahko proizvedeno v prostoru, terjamo pravico do mestnega središča.

Z ulično zabavo bomo na ljubljanskih ulicah ustvarili začasen javni prostor, na katerem bomo praznovali avtonomno umetniško in politično produkcijo v mestu. Ta prostor bo odprt za vsakogar. Naše želje presegajo zidove kulturnih in socialnih institucij. Rog ni dovolj! Hočemo mesto!

Ustvarjajmo javne prostore za vsakogar (Rog nam ni dovolj - hočemo mesto)

blanco — 2008-05-21T09:04:37Z

V soboto 24. maja organiziramo ulično zabavo z naslovom »Ustvarjajmo javne prostore za vsakogar«. Dobimo se ob enajsti uri na Kongresnem trgu, odkoder bomo odplesali po ljubljanskih ulicah proti Rogu. Tam bomo nadaljevali z rojenjem v okviru različnih delavnic, poimenovanih NOworkNOshop.

»Mestna občina Ljubljana je poostrila nadzor v nekdanji tovarni Rog.« (Žurnal 24, 14. aprila). To je zadnje javno stališče MOL do avtonomne, samoupravne in svobodne uporabe prostorov bivše tovarne Rog. Stališče, ki povzema odnos županstva do tistih, ki so vrnili življenje kompleksu, ki je bil zaradi špekulativnih razlogov petnajst let prazen. Na ta način v »demokratični« Ljubljani obravnavajo tiste, ki gradijo javne prostore za vsakogar, branijo skupno dobro in naprotujejo privatizaciji.

Danes so v mestu, ki je bilo nekoč zaradi upiranja fašizmu imenovano heroj, nagrajeni tisti, ki si prilaščajo delo in ustvarjalnost vseh, tisti, ki ustvarjajo in branijo skupno dobro, pa so podvrženi poostrenemu nadzoru in preganjanju. Ne samo v Rogu! Vprašajte delavce na gradbiščih, ki gradijo materialno tkivo tega mesta. Vprašajte delavce v kulturi in izobraževanju, ki gradijo nematerialno tkivo tega mesta. Vprašajte vsakogar med nami, ki ustvarjamo to mesto, tako materialno kot nematerialno. Naši jeziki, telesa, moči, načini izražanja in življenja so vse bolj podvrženi režimu izkoriščanja, poostrenega nadzora in normalizacije.

Podjetje Ljubljana je mašina izkoriščanja in normalizacije. Vzpostavlja režim poostrenega nadzora, ki skuša preprečiti izražanje naših kultur, naših pojmov pravičnosti, naših načinov proizvajanja in zadovoljevanja potreb. V tem režimu so naše kulture obravnavane kot vandalizem in eksces, naši pojmi pravičnosti so obravnavani kot nevaren tumor, ki ga je treba izstradati, naši načini proizvajanja in zadovoljevanja potreb so podvrženi pokroviteljskim inšpekcijskim prepovedim, ki prihajajo v policijskem spremstvu.

Zakaj je treba uničiti naše javne prostore in samodoločni, svobodni ter enakostni način njihove uporabe? Zato, ker smo ovira projektu gentrifikacije, projektu prostorskega razslojevanja, ki se kaže v preganjanju revnih, marginalnih in alternativnih skupin – torej večine – iz središča mesta. Zato, ker naši javni prostori izključujejo rasni in kulturni ekskluzivizem, ki je dota, ki jo daje MOL v javno-zasebno partnerstvo. Zato, ker so oblike neposredne demokracije in bazičnega predstavništva, ki jih gojimo v svobodnih javnih prostorih, prenevarne za obstoj podjetja Ljubljana. Zato, ker je javna oblast servis privatnemu kapitalu, mi pa mislimo, da mora biti servis demokratične ponovne prilastitve privatiziranega skupnega bogastva.

V soboto organiziramo ulično zabavo, da povemo: »Tu smo in tu ostajamo«. Na ulični zabavi bomo ustvarili samodoločen, svoboden in enakosten javni prostor za vsakogar. Avtonomni kulturni in socialni centri nam ne predstavljajo rezervata za naše želje in drugačnost. Tako kot gradimo svoje prostore, želimo graditi mesto. Rog nam ni dovolj – hočemo mesto!

Ustvarjajmo javne prostore za vsakogar (Mesto Ljubljana proti podjetju Ljubljana)

blanco — 2008-05-21T08:55:23Z

(PREBERI ŠE: Daljši poziv na ulično zabavo in Osnutek manifesta gibanja za samodoločne, svobodne in enakostne javne prostore)

Kako ravnati s tistimi, ki so oživeli prostor, ki je bil zaradi špekulativnih razlogov petnajst let prazen? Kako obravnavati tiste, ki gradijo javne prostore za vsakogar, branijo skupno dobro in nasprotujejo privatizaciji? Mestna občina Ljubljana jim grozi z izgonom in jim odreka pravico do električne energije. Na njihovo kulturno in socialno angažiranost ne odgovarja zgolj z brezbrižnostjo, ampak s poostrenim nadzorom in samovoljo.

Proti podjetju Ljubljana! Za mesto Ljubljana!

Nasprotujemo prostorskemu razslojevanju, ki se kaže v preganjanju revnih, marginalnih in alternativnih skupin, torej večine, iz središča mesta. Ustvarjamo javni prostor brez rasnega in kulturnega ekskluzivizma V svobodnih javnih prostorih gradimo oblike neposredne demokracije in bazičnega predstavništva. Nasprotujemo temu, da je javna oblast servis privatnemu kapitalu in mislimo, da mora biti servis demokratične ponovne prilastitve privatiziranega skupnega bogastva.

Proti podjetju Ljubljana! Za mesto Ljubljana!

Nasprotuješ novim in novim prepovedim, zaradi katerih je vse več ljudi izključenih iz javnih prostorov? Nasprotuješ vse večjemu kulturnemu, rasnemu in socialnemu ekskluzivizmu, zaradi katerega sta ti svet in bogastvo, ki ju soustvarjaš, vedno bolj prepovedana? Boj za samodoločno, svobodno in enakostno uporabo javnih prostorov je boj za pravično družbo.

Proti podjetju Ljubljana! Za mesto Ljubljana!

In support of Rog Factory, Brian Holmes

blanco — 2008-03-28T23:42:59Z

Since I am fortunate enough to have visited Rog Factory, I thought I would write my own short letter of support, and ask the city's officials a question. Please make any use of this you may see fit, or of course, none at all, if there is none:

ROG FACTORY is an abandoned building made useful and beautiful by those aspiring Slovenes who gave new and surprising potential to what had formerly been only rust and decay. Like the bicycles which once were made here, Rog Factory testifies to the compact power of a single body - or two, or maybe even three - for generating mobility in the city. Only now, the city in question has expanded to the urban networks of Europe, and mobility takes place in the realm of artistic practices, social and political inventions and philosophical ideas. If Ljubljana exists on the cultural map of Europe today, it is because of the astonishing philosophic and artistic mobility of those groups and individuals who have gathered in the city's alternative spaces: Metelkova, the classic local of Slovenia's post-communist vanguards, and Rog factory today. In places like these, the potential of the future can be continuously invented.

The paradox that presently confronts the city of Ljubljana is well known. With progressively deeper integration to the cultural circuits of Europe, due to the audacious brilliance of groups and individuals acting only on the strength of their own desire and their own spiritual and intellectual gifts, property values have risen. It is now mathematically "interesting" to devote the former sites of abandonment and rust, not to further explosions of culture and philosophical freedom, but instead to the banal and mathematical increase in the values of property. But doesn't the "subprime crisis" now unfolding around the world shows us all too clearly where this kind of mathematics leads? The risk of calculations on pure property value is a meaninglessness even worse than rust and decay. The question that then arises is simply this: What does Ljubljana want for tomorrow? A subprime future for what has been one of the great artistic cities in Europe? Or instead, a new mobility of art, philosophy, solidarity and social invention in the twenty-first century?

Please add my name to the petition!

Brian Holmes Art and cultural critic 14 rue de Lunéville 75019 Paris, FRANCE

Pismo podpore Rogu: Evropski poslanci županu Ljubljane

blanco — 2008-03-28T23:27:21Z

To the attention of the Mayor of Ljubljana Zoran Jankovic

Object: The ROG social centre

Honourable Mr. Mayor,

In the beginning of March, at the occasion of Slovene presidency, the GUE/NGL political group at the European Parliament organised his study days in Ljubljana. Among many questions dealt during these days, our group visited the former bicycle's factory, currently hosting the ROG social centre.

In our perception, the reality of ROG centre is in line with many other experiences spread all over Europe, where creativity, event's self production, cultural and social activities meet with the contest of contemporary European cities, contributing to the creation of "independent spaces", a social enriching practise.

Direct knowledge of similar experiences in Italy, Germany, Greece, Spain shows that a straight and clear dialogue with local institutions creates positive effects, both for the institutions themselves and for the whole population. The existence of plural and independent spaces represents a value for European democracy; their promotion should be an objective of the formal and informal politics, by including this question in all practises at every level.

We therefore believe the experience of ROG centre should be preserved. The only mean to attain this goal is a real and clear confrontation with Ljubljana's local authority. The ROG centre's shutting down will be a negative fact and would determine a damage not only for city of Ljubljana, but also for all Europe.

As Members of the European Parliament, we will continue constantly to monitor the situation of the ROG centre, and we'll promote every possible step aiming at promoting an open dialogue and the successful solution of the whole question.

Best Regards,

MEP Francis Wurtz, Chairman of GUE/NGL Parliamentary group

MEP Luisa Morgantini, Vice-President of the European Parliament

MEP Giusto Catania, Vice-chairman of the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs

MEP Roberto Musacchio, Head of the Party of Communist Refoundation's delegation at the European Parliament

Deklaracija evropskih socialnih centrov in drugih kulturnih, političnih in univerzitetnih mrež v podporo SC Rog

blanco — 2008-03-27T01:21:56Z

To ROG Social Center, To our sisters and brothers who have brought it alive over the last two years To the European cultural and political space To the city authorities of Ljubljana

Over the last few days, we have received alarming news concerning the visit of Ljubjana's mayor Zoran Jankovic to Rog Social Center, in which he announced the sale of the space and the intention of forcibly evicting the social center in a matter of days.

Over the last two years, the Rog factory, for long left empty and abandoned, has become a lively social center, with a panoply of cultural and political initiatives being organized by several associations, many born in Rog itself. What used to be an abandoned factory has been transformed into a socially active space, a highly creative node in the European landscape, which produces culture and knowledge for and by students, artists, precarious, migrants.

We, members of cultural, political, university networks covering many areas of Europe, have often taken part in the activities and events of Rog Social Center. We strongly side with the demand that Rog's users make for its continuity to be safeguarded and we are determined to gather support around their cause in all of Europe's major metropolises.

We ask the mayor of the city, Zoran Jankovic, to reflect upon his statements. This is no time for deception. This is time for realism and pragmatism. A social creation like Rog Social Center does not deserve the treatment that you, Mr Mayor, have announced. Mistreating those who create urban spaces for public use, while at the same time pandering to private interests that aim to increase their wealth through real estate investment, is not what we would expect from the highest representative of Ljubjana's citizens. Please change your mind and go back to the bargaining table with Rog's users, in order to negotiate the conditions for the right to exist for Rog and similar new social spaces, and ensure municipal support to Rog's cultural project. Anything else would be outside common sense, and would put you in the company of those politicians for whom public office means managing high-profile private interests, which never are in the interest of the majority. That's why we ask you to reconsider your decision.

Lastly, we wish to send our warmest and most fraternal wishes to our friends of Rog. We are together with you in this. Our support will be unrelenting. Your project is ours: a different Europe where the rights of all are ensured by the creation from below of ever new public spaces in all European cities.

Europa, 24 March 2008

Centro Social La Casa Invisible (Malaga); Centro Social - Casa de Iniciativas (Malaga); Indymedia Estrecho; Precarios en Movimiento (Malaga/Sevilla); Centro Social Sin Nombre (Sevilla), Oficina de Derechos Sociales de Málaga; Oficina de Derechos Sociales de Sevilla; Coordinadora de Inmigrantes de Málaga (CIM); Ateneu Candela (Terrassa/Barcelona); Oficina de Derechos Sociales de Terrassa; Exit-Barcelona; Universidad Nómada; Traficantes de Sueños Madrid; EPA Patio Maravillas Madrid; Oficina de Derechos Sociales del CS Seco de Madrid; CS Seco-Madrid; Escalera Caracola (Madrid) José Ramón Otero Yñiguez de la Torre; San Lorenzo de El Escorial, Madrid, España; Asociación Cultural Ladinamo, Madrid; KRAX - City Mine(d), Barcelona, Brussels, London; Barbara Van Dyck Antwerp, Belgium; Centro Social Fe/10, Lavapiés, Madrid; A.C. Expresiones - Centro Cultural La Piluka (Madrid); FelS - for a leftist current, Berlin

Al CS Rog, Alle nostre amiche e ai nostri amici che lo hanno reso vivo per due anni, Al territorio politico e culturale europeo, alle autorità locali di Ljubljana

Negli ulitmi giorni abbiamo ricevuto notizie allarmanti che riguardano la visità dell'alcalde di Ljubljana Zoran Jankovic al Centro Sociale Rog per annunciare la vendita dello spazio e l'intenzione di sgomberare di forma imminente il centro sociale.

La fabbrica Rog, per molti anni vuota e abbandonata, è stata negli ultimi quarantotto mesi, un centro sociale dove con grande intensità si sono svolte iniziative culturali politiche ed associative. Uno spazio di produzione di conoscenza, gestito da studenti, artisti, precari e migranti, che contraddistingue Rog come un nodo altamente creativo nello spazio europeo.

Noi come parte delle reti culturali, politiche, di formazione che, da diverse parti dell'Europa, hanno partecipato nelle attività del CS Rog, ci uniamo alle rivendicazioni degli utenti del CS Rog che esigono la continuità del posto, ma anche ci impegnamo a portare la sua voce nelle metropoli dell'Europa.

Inoltre, invitiamo a riflettere il sindaco della città, Zoran Jankovic. Non è il tempo di trarre in inganno. È il tempo del realismo. Una creazione come il CS Rog non merita il trattamento che lei, signor sindaco, sta applicando. Maltrattare quelli che creano spazi urbani di uso pubblico mentre si coccolano quelli che vogliono diventare ricchi appropiandosi di quegli spazi non è un atteggiamento degno di chiunque si dica rappresentante dei cittadini. Deve cambiare idea, sedersi a tavolo con gli utenti del CS Rog allo scopo di negoziare la cessione dello stabile ed il sostegno municipale al progetto portato avanti dagli utenti del CS Rog. Fare altro la colocherebbe fuori dal senso comune, fuori dalla realtà, insieme a quei politici per i quali le cariche pubbliche non sono altro che una gestione in favore dei "grandi" interessi, che non sono mai gli interessi della maggioranza. Per questo le diciamo di ripensarci.

Per ultimo, vogliamo inviare il nostro saluto più fraterno e affettuoso agli nostri amici ed amiche del CS Rog. Siamo con voi. Il nostro sostegno non vi mancherà. Il vostro progetto è anche il nostro, quello di una Europa dei diritti attraverso la creazione dal basso di nuovi spazi pubblici per tutti.

Europa, 24 marzo 2008

Al CS Rog, A nuestros/as amigos y amigas que le han dado vida durante prácticamente dos años, Al espacio europeo cultural y político, A las autoridades locales de Ljubljana,

En los últimos días hemos recibido la alarmante noticia de la visita del alcalde la ciudad de Ljubjana, el Sr. Zoran Jankovic, al CS Rog para anunciar la venta del espacio y por tanto la intención de desalojar de forma inminente el centro social.

La fábrica Rog, durante mucho años desocupada y vacía, ha sido en los cuarenta y ocho últimos meses, un centro social de enorme intensidad y actividad cultural, política y asociativa. Un espacio de producción de conocimiento, gestado por estudiantes, artistas, precarios y migrantes, que han situado la experiencia del CS Rog como nodo altamente creativo del espacio europeo.

Las redes culturales, políticas, formativas de distintas partes de Europa que hemos utilizado el CS Rog hacemos nuestras las reivindicaciones de los usuarios del CS Rog de mantener el espacio y a la vez nos comprometemos a llevar esa voz a las distintas metrópolis europeas.

Así mismo, llamamos a la reflexión al alcalde de la ciudad, el Sr. Zoran Jankovic;. No es tiempo de engaños. Es tiempo de realismo. Lo creación que ha supuesto el CS Rog no merece un trato como el que usted le está dando. Maltratar a quién crea espacios urbanos de uso público y mimar a quién quiere hacerse rico con esos espacios, es poco digno de quién dice representar a la ciudadanía. Debe cambiar de opinión, sentarse con los usuarios de CS Rog y firmar una cesión y apoyo al proyecto actual. No hacerlo le situaría fuera del sentido común, fuera de la realidad, al lado de los políticos para los cuáles los cargos públicos no son otra cosa que una gestión más en favor de los "grandes" intereses, que nunca son los intereses de la mayoría. Recapacite.

Finalmente, queremos mandar nuestro más fraternal y cariñoso saludo a nuestros amigos y amigas del CS Rog. Nos tienen a su lado. Les vamos apoyar. Su proyecto es el nuestro, el de la Europa de los derechos a través de la creación de nuevos espacios públicos para todos y todas.

Europa, 24 de Marzo de 2008

Nikdar več ne bomo stopali sami! (Javna tribuna v SC Rog, četrtek, 27. marec, ob 17. uri)

blanco — 2008-03-26T12:48:47Z

Na vprašanje o usodi javnih prostorov, ki delujejo na področjih neodvisnih kulturnih, umetniških, izobraževalnih, raziskovalnih in socialnih dejavnosti, vladajoča politika tako na mestni kot na državni ravni (tudi v času predsedovanja Evropski Uniji in letu t.i. medkulturnega dialoga) odgovarja z enostranskimi odločitvami in izvaja ukrepe, ki nas eksistenčno ogrožajo. Zato sestavljamo mednarodno avtonomno solidarnostno mrežo, ki se odziva s pismom podpore Tovarni Rog v Ljubljani in vabilom na javno tribuno.

Posamezniki, skupine in organizacije, ki so se na ukinjanje javnih prostorov 25. marca 2006 odzvali z zasedbo zapuščene tovarne koles v središču mesta Ljubljane, ter jo v zadnjih dveh letih povsem prostovoljno preuredili v kulturni, umetniški in socialni center, se v teh dneh soočajo s političnimi pritiski in poskusom fizične deložacije iz tovarne. Po poročanju začasnih uporabnikov in uporabnic prostorov nekdanje tovarne, za odločitvijo stoji župan mesta Ljubljane. Če se slednji ne bodo uklonili njegovi volji, je osebno napovedal celo posredovanje varnostne službe in policistov.

Bistven problem je v tem, da se na ta način še povečuje negotovost obstoja kulturnih, umetniških in socialnih dejavnosti, ki že drugo leto potekajo v Rogu. Pri tem moramo vedeti, da mnoge med njimi edino tukaj najdejo prostor. Naj omenimo številne dogodke v povsem opremljeni, programsko inovativni in dobro obiskani koncertni dvorani, cirkusu in galeriji, ter dejavnosti socialnega centra, kjer potekajo redne skupščine, tedenska srečanja in diskusije z delavci iz samskih domov, aktivisti azilnega doma, ljudmi brez papirjev, zaprtimi v postojnskem centru za tujce, izbrisanimi državljani Slovenije in drugimi, ki so v Tovarni Rog prepoznali moč ustvarjanja, združevanja, organiziranja in upora. S tem so začasni uporabniki in uporabnice Tovarne Rog v Ljubljani neizčrpno bogastvo znanj in izkušenj. V marsičem postajajo vzor drugim svobodnim prostorom neodvisne umetniške, kulturne, intelektualne in socialne produkcije v Sloveniji, Evropi in v svetu.

Tovarna Rog dokazuje, da je možno drugačno organiziranje življenja in delovanja nepodrejeno privilegijem in dobičku, kot to narekuje podjetniško upravljanje z mestom in pospešena predaja javnih prostorov, med njimi tudi umetniških, kulturnih, izobraževalnih in socialnih ustanov, v roke privatnemu kapitalu. Na ta način mesto ne izgublja samo svoje identitete, ampak postaja pokrajina odtujenosti, strahov in brezupa. Zato obsojamo vse oblike uničevanja ali ukinjanja takšnih prostorov. In zato jih bomo branili.

Na javni tribuni bomo spregovorili o povsem konkretnih izkušnjah in izpostavili konkretne predloge, kako obraniti, ohraniti in okrepiti obstoječe javne prostore na institucionalnih in neodvisnih ravneh. Delovanje in povezovanje različnih institucionalnih in neodvisnih umetniških, kulturnih in socialnih projektov v Sloveniji in v Evropi napoveduje model nove avtonomije. V tem pomenu ne gre samo za skupen cilj, pomembna je predvsem skupna težnja in konkretno delovanje v prostorih radikalne odprtosti, razširjanju obstoječih in ustvarjanju novih svobodnih prostorov.

AKC Abraševič, Mostar Artcenter in Društvo Onej Ateneu Candela, Španija Bijari, Sao Paulo, Brazilija Centrala Foundation for Future Cities (Ana Dzokic & Marc Neelen), Rotterdam / Beograd Centro Social La Casa Invisible, Malaga, Španija Centro Social - Casa de Iniciativas, Malaga, Španija Centro Social Sin Nombre, Sevilla, Španija Chto Delat? / What is to be done? (Dmitry Vilensky), Petersburg, Rusija Coordinadora de Inmigrantes de Málaga (CIM), Španija Časopis za kritiko znanosti Društvo Dva koluta, Ljubljana Društvo Gmajna Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk Društvo Politični laboratorij EXIT, Barcelona, Španija Galerija Simulaker, Novo mesto Gledališče Ane Monro H.I.J.O.S., Gvatemala Indymedia Estrecho KUD Mreža/Galerija Alkatraz La casa invisible, Španija La Lleca kolektiv (Lorena Mendez, Fernando Fuentes, Brian Whitener), Mexico City Moderna galerija, Ljubljana Oficinas de Derechos Sociales de Málaga y Sevilla, Španija Oficina de drets socials – ods terassa, Španija Platforma 9.81 (direktor Marko Sančanin), Zagreb Precarios en Movimiento, Malaga/Sevilla, Španija Radikalno izobraževanje Reartikulacija (Marina Gržinić, Staš Kleindienst, Sebastjan Leban) Research & Developement, Stockholm, Švedska Retrovizor SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Barbara Borčić, direktorica Seomra Spraoi Social Centre, Dublin, Ireland skylined.org Stara elektrarna, Ljubljana STEALTH unlimited Universidad nomada, Španija Vidya Ashram (Avinash Jha), Ashok Marg, Sarnath, Varanasi, Indija Žolta kronika, non-stop 24-urnik, p.p. Kulturna pragmatika Jože Barši (umetnik) Borut Cajnko Maja Delak, Zavod EMANAT Janez Janša, revija Maska Urška Jurman Nika Oblak (umetnica) Nebojša Milikić, Rex, Beograd Miran Mohar (umetnik, član skupine Irwin) Primož Novak (umetnik) Irena Pivka (umetnica) James Rodríguez, Independent Photo-journalist, México D.F., México Mojca Planšak, revija Maska in Community Media Forum Europe Katja Praznik, odgovorna urednica revije Maska Mag. Marija Mojca Pungerčar (umetnica) Oliver Ressler, (umetnik), Dunaj, Avstrija Ravi Sundaram, izvršni direktor, SARAI, CSDS Delhi, New Delhi, Indija Martina Vovk Nevenka Šivavec, Center sodobnih umetnosti Celje Brane Zorman (umetnik)

Solidarnostna ekskurzija v Tovarno Rog v Ljubljani

blanco — 2008-03-26T11:44:53Z

V sredo 26.3.2008 se bomo aktivni posamezniki in skupine s področja Maribora, ki delujemo v okviru neformalne koalicije Infoshok odpravili na solidarnostno ekskurzijo v nekdanjo Tovarno Rog v Ljubljani. S tem želimo podpreti delovanje tamkajšnje skupnosti, ki je s ponovnim oživetjem zapuščene tovarne pred dvema letoma opozorila na nedomišljeno in špekulativno rabo javnih prostorov v Ljubljani.

Skupnost, ki v Rogu ustvarja je pomebna tudi za nas, saj prakticira nove načine samoorganizacije, avtonomije, odprtosti in solidarnosti. Uporabniki Roga se o pomembnih stvareh dogovarjajo na skupščinah, odločitve pa sprejemajo konsenzualno. Takšnih vrlin, ki so ključne pri vzpostavljanju družbe v kateri se vsi počutijo enakovredne in sprejete, v današnjem času brez dvoma primanjkuje. Vpliv gojenja takšnih vrlin je dolgoročno blagodejen za celotno družbo. Pomislimo samo na to koliko ljudem je bilo v teh dveh letih omogočeno, da so bili sprejeti in enakovredno vključeni v proces soustvarjanja Rogove skupnosti. Ljubljana se je s tovrstno ponudbo nedvomno umestila na zemljevid napredno naravnanih mest. Kolektiv Infoshoka delovati podobno. Naš namen je vzpodbujanje naprednejše kulture bivanja v Mariboru. Zavedamo se, da so izkušnje Roga pri oživljanju mesta neprecenljive, zato se iz teh izkušenj želimo čimveč naučiti.

Pred kratkim smo se pridružili akciji študentov Prometa na Fakulteti za Gradbeništvo v Mariboru, ki so z zasedbo parkirišč pokazali na problem rabe javnih prostorov v mestu. V akciji Oživljamo prostor – razbijamo monotonijo smo zasedli parkirne prostore na enem najlepših trgov v okolici (Slomškovem Trgu v Mariboru) in opozorili na nedomišljeno in brezidejno rabo javnih prostorov. S tovrstnimi akcijami želimo na novo definirati rabo javnih prostorov in površin. Za prvič smo kot vzorec uporabili parkirišča. Skupine in posamezniki, ki so pred dvema letoma oživeli tovarno Rog so za vzorec vzeli opuščeno tovarno. Pri zavzemanju/osvobajanju/oživljanju prostorov nas zanima koncept aktivnega/skupnega prostora, ki so ga pred leti že raziskovali člani neformalne skupine študentov arhitekture in antropologije - Temp. Aktivni prostor je sestavljen iz dveh osnovnih komponent: začasnosti in mobilnosti. Prav ti dve komponenti pa sta v 21. stoletju najbolj prepoznavni spremljevalki človekovih osnovnih bivalnih funkcij: bivanja, produkcije oz. dela, rekreacije, druženja, oskrbe…

Zaradi nesposobnosti odgovornih ljudi, ki sprejemajo odločitve o razvoju naših mest, so vedno bolj na udaru naše skupnosti. Povsod se je treba uklanjati pritisku nasilne urbanizacije, ki ima v svoji kratkoročni agendi zgolj željo po ustvarjanju dobička. Nič nam ne pomagajo ogromni nakupovalni, zabavljaški, ekonomski, tehnološki, industrijski in kulturno-umetniški centri, če so podvrženi imperativu koristnosti. Danes se koristnost žal meri zgolj kot funkcija dobičkonosnosti. Dokler bodo naše skupnosti prepoznavane kot nekoristne, zgolj zato ker bi na mestih kjer zdaj stojijo, lahko stale parkirne hiše in kazinoji, bomo prisiljeni delovati samoobrambno. Župan, ki misli, da je mesto Ljubljana njegova lastnina in skupnosti v njej pokvarjeni artikli na policah veleblagovnice, si zasluži ves prezir prebivalcev.

Dovolj skupnosti je bilo že uničenih in to se mora ustaviti tukaj, zdaj.

Redna skupščina za svobodo gibanja in pravico do bivanja. SC Rog gre naprej - By Any Means Necessary!

blanco — 2008-03-22T15:12:27Z

Socialni center Rog tudi danes, 22. marca 2008, organizira skupščino "Za svobodo gibanja in pravico do bivanja". Skupščine se udeležujejo prosilci za azil, brez papirjev, migrantski delavci in delavke, prekerni delavci in delavke ter antirasisti/ke. Trenutno se v skupščini ukvarjamo z organizacijo mobilizacije proti sistematičnemu nasilju nad prosilci za azil, ki se dogaja v Azilnem domu. V naslednjih tednih organiziramo karavano Za svobodo gibanja in pravico do bivanja po različnih ljubljanskih fakultetah. Številni dogodki, na katerih želimo skozi komunikacijo z različnimi družbenimi realnostmi artikulirati skupen boj proti nastajajočemu evropskemu apartheidu, se bodo 19. aprila iztekli v manifestaciji in protestnem pohodu po mestu Ljubljana.

Na skupščini se prav tako ukvarjamo z vrašanjem samoorganizacije migrantskih delavcev/k v okviru IWW (Invisible Workers of the World). Predpogoj samoorganizacije, ki lahko edina izboljša izredno slab položaj migrantskih delavcev in delavk, je izdelava komunikacijskih orodij, ki bodo omogočala svobodno in necenzurirano komunikacijo. Migrantskim delavcem so namreč kršene temeljne pravice do svobode izražanja in združevanja. Na to smo aktiviti in aktivistke opozorili na primeru različnih delavskih domov v Ljubljani (glej na primer poročilo o represiji v delavskem domu na Poljanski 66, katerega lastnik je Snaga d.o.o., javno podjetje, v katerem ima MOL in župan Janković največ besede (glej poročilo) Komunikacijska orodja za svobodno komunikacijo vzpostavljamo tako v etru (oddaja Viza za budućnost na Radiu Študent), na spletu (www.njetwork.org), kot v fizičnem prostoru (Socialni center Rog).

V mesecu juniju načrtujemo v bivši tovarni Rog, v kateri deluje Socialni center Rog, konferenco evropskih socialnih centrov. To bo velika priložnost za mreženje in medsebojno podporo med svobodnimi, avtonomnimi in samoupravnimi prostori, prav tako pa bo konferenca socialnih centrov trenutek vidnosti gibanja proti evropski migracijski politiki in nastajajočemu evropskemu apartheidu.

Odločitev župana Jankovića, da zapre in izprazni Rog, nas ne bo zaustavila. Mesto Ljubljana potrebuje takšne prostore. Socialni center Rog je tovarna demokracije, enakosti in svobode v mestu. To proizvajamo. Zato se borimo in gremo do konca - By Any Means Necessary!

Poziv k podpisu podpore avtonomni, svobodni in samoupravni uporabi nekdanje tovarne Rog! Appeal for signing the support for the autonomous, free and in self-managing use of former Rog factory!

blanco — 2008-03-22T13:52:06Z

Tovarna Rog, četrtek, 20. marec ob 22.30. Ljubljanski župan Zoran Janković se odloči za nepričakovan obisk. Uporabnikom, ki so tedaj v Rogu, sporoči, da bo v pol ure odredil izpraznitev in zapečatenje Roga. Na vprašanje, kaj je povod njegove odločitve, odgovori, da so uporabniki kršili dogovor z MOL, da nihče ne sme bivati v tovarni. Vzrok njegove odločitve naj bi bilo gostovanje »Bratov svobode«, nemškega srednjeveškega rokodelskega ceha, ki ima ta vikend kongres v Rogu. Gre za staro združenje, katerega absolventi morajo za pridobitev obrtnega certifikata v različnih krajih več mesecev s svojim delom prispevati k javnemu dobru in so zaradi svojega plemenitega poslanstva z dobrodošlico sprejeti povsod po Evropi. Ker je gostovanje tovrstnih skupnosti v skladu s poslanstvom odprtega Roga, je županova zahteva, da jim uporabniki in uporabnice Roga odrečemo gostoljubje, nemogoča.

Rog proti Bratom svobode ne bo postavil zidov. Proti njim ne bo naščuval varnostne službe ali policistov. Svet zidov, varnostnih služb, izključevanj in diskriminacije je svet župana Jankovića. Rog je drugačen svet. V njem so mnogi končno našli prostor, kjer se lahko svobodno izražajo. Mnogi so v njem našli dostojanstvo in vrednost svojega življenja. Torej vse tisto, kar jim svet župana Jankovića odreka. O tem priča bogat program, izjemna bera dogodkov in izjemna družbena angažiranost Roga, o čemer se je mogoče prepričati na spletnih straneh www.tovarna.org in www.njetwork.org.

Napad župana Jankovića na Rog je obenem simbolen in realen. Formalen vzok izbruha samovolje in avtoritarnosti je gostovanje Bratov svobode. Resničen razlog pa je sovraštvo do vseh oblik ustvarjalnega življenja, ki aktivno zavračajo, da bi se podredile oblasti podjetja MOL - podjetja, v katerem peščica samovoljnih in avtoritarnih mogočnežev tepta svobodo izražanja, človekovo dostojanstvo in raznolikost. Gre za načrtno uničevanje redkih možnosti avtonomnega in samodoločnega delovanja posameznikov in skupin, ki zavračajo, da se dela zgolj tisto, kar od njih pričakuje hegemonski model organizacije družbenega življenja. Za menedžersko ideologijo mestnih oblasti je že sam obstoj tovrstne možnosti drugačnega ustvarjanja problematičen.

Zato je pomembno, da podprete svobodno, samoupravno in avtonomno uporabo prostorov Roga. Uprite se zoper uničenje enega redkih prostorov, v katerem so mogoče drugačne oblike skupnega delovanja in življenja. S svojim podpisom in drugimi oblikami podpore sporočite, da to mesto, ta dužba in ta svet potrebujejo prostore, kakršen je Rog.

Podporo lahko v obliki podpisa peticije izazite tukaj. Prosimo vas tudi, da na županov elektronski naslov (zoran.jankovic@ljubljana.si) in na njegov faks (013061214) pošiljate sporočila podpore Rogu.

Appeal for signing the support for the autonomous, free and in self-managing use of former Rog factory!

Rog factory, Thursday, 20th of March 22.30 Mayor of city of Ljubljana Zoran Janković decides to make an unexpected visit. He notifies the people in Rog that in 30 minutes he will order the evacuation and sealing of Rog. Upon being asked what the reason for his decision was he said that the users broke the agreement with The Municipality of Ljubljana (MOL) which states that no one was to live in the factory. The reason for his decision was supposed to be the hosting of »Brothers of freedom«, a German medieval craftsman guild, which is holding a congress this weekend in Rog. It is an old association, whose graduates acquire a trade certificate after they contribute to the public benefit in various cities for several months with their work and are welcome everywhere in Europe because of their noble mission. As hosting such a collective is in accordance with the mission of openness of Rog, the Mayor's demand that Rog denies them the hospitality is simply impossible.

Rog will build no walls for the »Brothers of freedom«. It will not instigate Security or police against them. The world of walls, security services , exclusions and discrimination is the world of Mayor Janković. Rog is a different world. Many have finally found a place in it where they can express themselves freely. Many have found in it the dignity and value of their life. Everything, that the world of Major Janković wants to deny them. A rich programme, an exceptional ammount of events and an incredible social engagement of Rog is a testimony to all this, which can all be seen on the websites www.tovarna.org and www.njetwork.org.

Mayor Janković's assault on Rog is simultaneously symbolic and real. The formal reason for this outburst of self-will and authoritarianism is hosting the »Brothers of freedom«. The real reason however is the hatred towards all forms of creative existence that are actively rejecting the subordination to the authority of »Municipality of Ljubljana » - a company, in which a handful of arbitrary and authoritarian Moguls is trampling the freedom of expression, human dignity and diversity. It is about the methodical destroying of those rare possibilities of autonomous and self-defined activities of individuals and groups that reject to do just what the hegemonic model of organised social life expects them to do. For the managerial ideology of the municipal authorities the sole existance of such possibilities of different creativeness is already problematical.

Therefor it is important, that you support the free, self-managed and autonomous use of Rog. Oppose the destruction of one of the rare places in which different forms of collective activity and life are possible. With your signing and other forms of support you will be sending out a message that this city, this society and this world needs places like Rog.

We also ask you to send your messages of support for Rog to the Mayor's email and fax number. Mayor Jankovic's contacts are mail: zoran.jankovic@ljubljana.si, fax: 013061214.